| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
UPORABA AVTOMATSKEGA ZUNANJEGA DEFIBRILATORJA
Denis Osenjak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Hitro ukrepanje pri bolniku, ki mu je zastalo srce, je ključnega pomena za njegovo preživetje. Po raziskavah je v 90 % primerov srčnega zastoja prisoten očividec, ki bi lahko ukrepal in rešil človeka. Vendar zgolj masaža srca in vpihovanje zraka po navadi ne zadostujeta za oživitev bolnika. Možnosti za le-to močno povečajo učinkoviti temeljni postopki oživljanja, med katere spada tudi pravilna uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja, ki je v tem primeru ključna. Velikokrat pa je problem prav pomanjkljivo znanje. V diplomskem delu je obravnavana uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja, s kratico poimenovanega tudi AED (Automated External Defibrillator), opisana je naprava AED, varna defibrilacija in pomen zgodnje defibrilacije za uspešno oživljanje ter vloga medicinske sestre na področju oživljanja. Predstavljena je tudi zgodovina zgodnje defibrilacije, vse do trenutnega stanja na področju avtomatske defibrilacije v Sloveniji, omenjena pa so tudi mesta, kjer se avtomatski zunanji defibrilatorji nahajajo. Prav tako sta v diplomskem delu predstavljeni anatomija in fiziologija srca, ki nam razkrijeta zgradbo in delovanje srčne mišice. Opisani so tudi prehrana, prevodnost in srčno živčevje. Diplomsko delo predstavlja zgodovino, razvoj in splošno uporabo temeljnih postopkov oživljanja odraslih in otrok; opisanih je vseh deset osnovnih korakov algoritma za oživljanje in vsi štirje členi t. i. verige preživetja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med 100 zdravstvenimi delavci in katere namen je bil ugotoviti poznavanje avtomatskega zunanjega defibrilatorja in zanimanje za kontinuirano usposabljanje.
Keywords: Ključne besede: avtomatski zunanji defibrilator, AED, zastoj srca, oživljanje, temeljni postopki oživljanja, odrasli, otroci.
Published: 31.03.2010; Views: 4250; Downloads: 954 
(1 vote)
.pdf Full text (3,75 MB)

2.
Prepoznavanje simuliranih EKG motenj ritma z avtomatskimi zunanjimi defibrilatorji
Dejan Ciglar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali odzive avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED) na simulirane motnje ritma srca. Opisali smo algoritme posameznih testiranih AED, na podlagi katerih se odloča o defibrilaciji. S pomočjo simulatorja SimMan smo nastavljali simulirane EKG ritme različnih oblik in frekvenc. Omejili smo se na simulacijo ritma ventrikularne tahikardije, ventrikularne fibrilacije, torsade de pointes in supraventrikularne tahikardije. V raziskavi smo testirali 4 modele AED: AED Lifepak-12, Zoll AED PRO, Lifepak 500 in Powerheart G3. Merili smo čas, ki ga AED porabijo za analizo ritma in čas za razelektritev naboja, v primeru, da ne sprožimo defibrilacije. Rezultati prikazujejo 100% prepoznavanje prekatne fibrilacije (VF), tako pri majhni napetosti (fina VF), kot pri visoko napetostnem signalu (groba VF). Čas za prepoznavo ritma je trajal med 11 in 12 sekundami. Vsi AED priporočajo defibrilacijo simulirane Torsade de pointes. Zoll AED PRO in Lifepak 500 se v primeru prepoznavanja VT odločajo enkrat v prid defibrilaciji, drugič pa jo ne priporočajo. Powerheart G3 pro pa se v vsakem primeru odloča za defibrilacijo VT. Prepoznavanje SVT omogoča le Powerheart G3, Zoll AED PRO in Lifepak 500, pa ne omogočata prepoznavanje SVT. Za profesionalno uporabo AED vidimo veliko prednost defibrilatorja Powerheart G3, ki je v 100% primerih prepoznal vse oblike SVT in VF.
Keywords: avtomatski zunanji defibrilator, defibrilacija, simulacije, ventrikularna tahikardija, ventrikularna fibrilacija, torsade de pointes, supraventrikularna tahikardija
Published: 14.06.2010; Views: 3133; Downloads: 613
.pdf Full text (2,91 MB)

3.
Znanje laikov o temeljnih postopkih oživljanja v Pomurju
Aleksandra Hari, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu so najprej predstavljeni srce kot življenjsko pomemben organ, nujna stanja srca, laik kot prvi "reševalec" z znanjem o temeljnih postopkih oživljanja in zavedanju o tem, da je moralno dolžan pomagati osebi, katere zdravje je ogroženo, in lahko v primeru nepomoči tudi kazensko odgovarja. V nadaljevanju so predstavljeni zunanji avtomatski defibrilator, njegova pomembnost delovanja in javna dostopnost ter znanje laikov o njegovi uporabi. Podatki za empirični del diplomske naloge so bili pridobljeni na podlagi anketiranja, izvedenega med naključno izbranimi laiki v Pomurju. Anketiranje je bilo izvedeno novembra 2011 in je bilo anonimno, sodelovalo pa je 80 laikov. Uporabljena je deskriptivna metoda, rezultati ankete pa so v diplomskem delu tudi analizirani in interpretirani.
Keywords: srce, nenadna nagla stanja srca, veriga preživetja, dolžnost laika, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator
Published: 01.02.2012; Views: 1992; Downloads: 418
.pdf Full text (7,88 MB)

4.
Primeri uporabe zunanjih avtomatskih defibrilatorjev (AED) na javnih krajih s strani očividcev
Matjaž Kristan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali uporabo avtomatskih defibrilatorjev (AED) na javnih krajih s strani očividcev. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi. Ugotavljamo, da so očividci v 20 primerih uporabili AED, pri tem je AED v šestih primerih priporočal in tudi sprožil električni sunek. Vzpostavili smo kontakt s šestimi očividci, ki so ga uporabili in opisali njihove izkušnje z uporabo AED-ja. Ugotavljamo, da intervjuvanci niso imeli težav pri vklopu aparata, niso imeli težav pri prilepljanju elektrod na prsni koš in niso imeli težav pri izbiri pravilnega mesta za prilepitev elektrod. Prav tako niso imeli težav s sledenjem navodil katere jim je podajal AED in niso oklevali, ko jim je AED svetoval sprožitev električnega sunka. Zabeležena je samo ena zloraba AED. V Sloveniji ni uradne baze o nameščenosti AED-jev, dispečerstvo večinoma nima podatkov o nameščenosti AED-jev in ljudi ne usmerjajo k uporabi. Potrebna bi bila sistemska ureditev tega področja. Nekaj uporab AED-jev je bilo na javnih prireditvah, zato predlagamo, da bi se v času prireditve AED prinesel iz najbližje lokacije na samo prireditev.
Keywords: avtomatski zunanji defibrilator, temeljni postopki oživljanja, očividci.
Published: 20.09.2012; Views: 1557; Downloads: 237
.pdf Full text (823,82 KB)

5.
UPORABA AVTOMATSKEGA ZUNANJEGA DEFIBRILATORJA V POLICIJSKIH VOZILIH
David Tramšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Nenadni srčni zastoj je glavni vzrok umrljivosti v svetu. Pomembna je čim prejšnja zgodnja defibrilacija, zato so ključnega pomena nezdravstvene profesionalne službe, saj so bližje ljudem kot ekipa nujne medicinske pomoči. V tujini zato v nujne intervencije vključujejo izvenmedicinske profesionalne službe, tudi policiste. Namen raziskave je osvetliti pomembnost policista kot prvega posredovalca v intervencijah z nenadnim srčnim zastojem. Metodologija: Raziskava je potekala na eni izmed policijskih postaj na območju severovzhodne Slovenije. Za preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja policistov s področja temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja smo uporabili anketni vprašalnik ter kontrolni dokument kot del objektivnega strukturiranega praktičnega preverjanja znanja. Rezultati: Analiza podatkov, pridobljenih na vzorcu 51 policistov, je pokazala, da so policisti primerni za vključitev v mrežo prvih posredovalcev. Enainštirideset (80 %) policistov bi bilo pripravljenih izvajati temeljne postopke oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Policisti so izkazali interes za izvajanje le-teh, čeprav bi se s tem povečal njihov obseg dela. Znanje policistov o temeljnih postopkih oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja se bistveno izboljša po izobraževanju (p = 0,001). Razprava in sklep: Raziskave poudarjajo pomen zgodnje defibrilacije pri nenadnem zunajbolnišničnem srčnem zastoju. V naši raziskavi smo dokazali, da bi bili policisti primerni kot prvi posredovalci, saj je njihovo znanje iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja zadovoljivo in se po izobraževanju še izboljša.
Keywords: zunajbolnišnični srčni zastoj, policist, prvi posredovalec, avtomatski zunanji defibrilator.
Published: 27.09.2016; Views: 705; Downloads: 232
.pdf Full text (1,83 MB)

6.
Poznavanje temeljnih postopkov oživljanja pri pionirjih gasilcih
Manica Ocvirk, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Srčni zastoj v izven bolnišničnem okolju je eden najpogostejših vzrokov smrti. Znanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) laikov lahko bistveno pripomore k kvalitetnemu preživetju žrtve. Mnogokrat očividci, lahko tudi otroci, zaradi neznanja ne znajo pravilno ukrepati. Otroke, ki se že od malih nog urijo tudi v socialnih veščinah, bomo najlažje našli v gasilskih vrstah. Izvedeti želimo, kje vse so se gasilci pionirji izobraževali o TPO, ugotoviti ali anketirani poznajo uporabo AED in oceniti njihovo ustrezno znanje za ustrezno izvedbo TPO. Raziskovalna metodologija: Izvedli smo deskriptivno metodo s študiranjem domače in tuje literature in elektronskih virov, ki smo jo nadgradili z metodo anketiranja izvedeno med pionirji gasilci PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Podatke smo predhodno računalniško obdelali in za rezultate ankete uporabili analitično metodo. Rezultati: Slaba polovica pionirjev gasilcev meni, da bi znali oživljati, vendar je naša raziskava pokazala, da ni tako. Dejstvo je, da jim slovenski sistem ne nudi tega znanja, razen če si ga pridobijo individualno. Sklep: Poučevanje otrok že v vrtcu o osnovah prve pomoči (PP) in nadgradnja učenja v šoli o TPO in uporabi AED je ključna za širjenje tega znanja med vso populacijo. Otroku to znanje na osebni ravni dvigne samopodobo in ga uči humanosti. Te vsebine bi bilo nujno potrebno uvesti in kontinuirano obnavljati v našem šolskem sistemu od najmlajših naprej, kar priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Keywords: oživljanje, temeljni postopki oživljanja, otroci, avtomatski zunanji defibrilator, učenje prve pomoči, očividci, gasilci
Published: 14.10.2016; Views: 911; Downloads: 166
.pdf Full text (1,35 MB)

7.
Masovna edukacija osnovnošolcev iz temeljnih postopkov oživljenja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja
Primož Krajnc, 2017, master's thesis

Abstract: Izhodišče: Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti pri nas in v svetu. Ocenjujemo, da v Sloveniji zaradi nenadne srčne smrti vsak dan umre 5 do 6 ljudi. Večinoma le pokličejo pomoč in čakajo reševalce. Za preživetje brez trajnih posledic je bistveno trajanje srčnega zastoja, če v tem času ne izvajamo temeljnih postopkov oživljanja, se verjetnost preživetja vsako minuto zmanjša za skoraj 10% . Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 150 osnovnošolcev, 77 osnovnošolcev z predhodno opravljeno masovno edukacijo in 73 osnovnošolcev brez opravljene masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21. Rezultati: V raziskavo sta bili vključeni dve osnovni šoli, ena z predhodno izvedeno masovno edukacijo in ena brez izvedene predhodne masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Podatki kažejo, da osnovnošolci, ki so predhodno opravili masovno edukacijo bolje poznajo in izvajajo temeljne postopke oživljanja. Rezultati tudi potrjujejo našo hipotezo (p<0,001), da obstaja bistvena razlika v povprečni oceni med obema skupinama. Interpretacija in zaključek: Osnovnošolci, ki so imeli predhodno izvedeno masovno edukacijo iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja, imajo zadovoljivo znanje in veščine za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Osnovnošolci so ena izmed zelo motiviranih in dovzetnih skupin ljudi, istočasno pa to znanje širijo v širši lokalni skupnosti. S temi ukrepi pa lahko preživetje po nenadnem srčnem zastoju dvignemo iz 10% na 40% (ERC) oziroma več.
Keywords: nenadni srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, izobraževanje, osnovnošolci, otroci rešujejo življenja
Published: 28.11.2017; Views: 771; Downloads: 148
.pdf Full text (1,42 MB)

8.
Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalci
Matjaž Žunkovič, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: V delu Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalci smo ugotavljali, kako je projekt zaživel na raziskovanem območju, ali so člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) še naprej pripravljeni sodelovati v projektu, kakšen je njihov odnos do oživljanja in ali so še motivirani za nadaljnje sodelovanje. Metode: Opravili smo kvalitativno raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 154 prvih posredovalcev od 200, ki so se udeležili prvega izobraževanja leta 2011 in zaključili izobraževanje leta 2014. Do konca leta 2015 so znanje obnavljali vsaki dve leti, z letom 2016 pa vsako leto, na kar je vplivala sprememba Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči iz oktobra 2015. V nalogi smo za preverjanje hipotez rezultate obdelali s programoma Microsoft Excel in PASW Statistics 18 ter s pomočjo statističnega paketa IBM SPSS 20,0. Rezultati: Hipotezo H1, da si večina članov PGD kot prvih posredovalcev želi dodatnega usposabljanja in sodelovanja v projektu AED, smo potrdili, saj rezultati kažejo, da statistično večji delež od 50 % (p < 0,001) anketiranih svoje znanje iz temeljnih postopkov oživljanja želi nadgraditi in da bi se 94,4 % anketiranih znova vključilo v projekt AED. Potrdili smo tudi hipotezo H2, s katero smo predvidevali, da večina članov PGD kot prvih posredovalcev meni, da dobro sodelujejo z ekipami nujne medicinske pomoči, saj je povprečna vrednost ocene 4,46, kar pomeni, da je sodelovanje statistično značilno večje od 3. Zato se na podlagi teh rezultatov sprejme alternativna hipoteza, ki pravi, da je povprečna ocena te trditve večja od 3 (t = 25,536; p < 0,001). Sklep: Ugotovili smo, da so prvi posredovalci še vedno visoko motivirani in so se še naprej pripravljeni izobraževati za pomoč kot prvi posredovalci.
Keywords: prvi posredovalci, avtomatski zunanji defibrilator (AED), prostovoljni gasilci
Published: 11.06.2020; Views: 138; Downloads: 49
.pdf Full text (855,28 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica