Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obravnava odgovornost ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu v zvezi s kršitvami avtorskih pravic. Zaradi hitrega napredka digitalnih tehnologij se pojavljajo novi načini izkoriščanja avtorskih del, hkrati pa se pojavljajo tudi nove možnosti kršitve avtorskih pravic. Nenehno spreminjanje regulativnega okvirja na področju avtorske in sorodnih pravic je zato vselej pomembno. K temu je prispevala Direktiva 2019/790, ki je na področju avtorskega prava na digitalnem trgu v EU osrednji predpis. S členom 17 je določila nov režim odgovornosti ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu. V nalogi je prikazano, kako je sodna praksa Sodišča EU s široko razlago pojma priobčitve javnosti že pred sprejetjem Direktive 2019/790 pripisovala odgovornost PSDVS za kršitve avtorske in sorodnih pravic, ki so jih izvedli uporabniki platform. Ti so takrat še zmeraj imeli možnost, da se razbremenijo na podlagi določbe varnega pristana iz člena 14(1) Direktive 2000/31 (zdaj urejene v členu 6 Akta o digitalnih storitvah). Nova ureditev po Direktivi 2019/790 pa PSDVS omogoča razbremenitev odgovornosti za dejanja priobčitve njihovih uporabnikov le, če delujejo v skladu s predpisanimi obveznostmi. Te obveznosti so prizadevanje za pridobitev dovoljenja od imetnikov pravic, vzpostavitev avtomatiziranega sistema filtriranja vsebin, in da ob prejemu utemeljenega obvestila imetnika ravnajo hitro, da kršitve odstranijo ter preprečijo dostopnost prijavljenih vsebin v prihodnje. V povezavi z izpolnjevanjem slednjih obveznosti naletimo na določene ovire. Zakonodajalec EU je z obveznostjo prizadevanja za pridobitev dovoljenja želel preprečiti nastajanje vrednostne vrzeli med PSDVS in imetniki pravic. Ker standard „prizadevanja za pridobitev dovoljenja“ ni pojasnjen, cilj po zmanjševanju vrednostne vrzeli ni učinkovito izpolnjen. Konkretizacija standarda je zato pri prenosu Direktive 2019/790 vselej potrebna. Največ polemik se pri novi ureditvi pojavlja glede obveznosti vzpostavitve sistema avtomatiziranega filtriranja vsebin. Ta namreč lahko privede do situacije prekomernega blokiranja vsebin, kar ogroža pravico uporabnikov do svobode izražanja na spletu. Magistrsko delo zato preučuje pravne mehanizme, s katerimi je mogoče takšne situacije preprečiti. Podani sta dve rešitvi, in sicer možnost predhodnega označevanja (pre-flagging) in izjema za krajša dela. Ti mehanizmi so bili vzpostavljeni v nemškem pravnem sistemu ob prenosu Direktive 2019/790 in so prepoznani kot učinkovita sredstva za preprečitev prekomernega posega v svobodo izražanja. Obveznost vzpostavitve avtomatiziranega sistema filtriranja je lahko problematična tudi z vidika prepovedi splošne obveznosti spremljanja, zato naloga obravnava tudi problem pravne negotovosti, ki se pojavlja pri razmerju med obveznostjo vzpostavitve sistema filtriranja in prepovedjo splošne obveznosti spremljanja. V nalogi je obravnavana tudi sodba Youtube/Cyando ter odgovor na vprašanje, kako nova ureditev odgovornosti PSDVS vpliva na izid v zadevnem primeru. Ugotovljeno je, da se je že pred sprejetjem Direktive 2019/790 Sodišče EU nagibalo k vzpostavitvi režima odgovornosti kot ga poznamo danes, kljub temu pa lahko opazimo tudi določene spremembe.
Keywords: odgovornost za kršitve avtorskih pravic na spletu, ponudniki storitev deljenja vsebin na spletu, priobčitev javnosti, vrednostna vrzel, avtomatizirani sistemi filtriranja vsebin, izjeme in omejitve avtorskih pravic na spletu, svoboda izražanja na spletu.
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 36
Full text (1,50 MB)

Abstract: Delo zajema opis ter sestavo robotske celice z uporabo kolaborativnega robotskega sistema UR10-e (Universal Robots), ki se uporablja za testiranje funkcionalnega stanja elektronskih vezij. Opisani so tudi posamezni sklopi celice ter algoritem robotskega programa. Zavedamo se, da robot ne potrebuje hrane, pijače in ostalih vitalnih potrebščin, katere človek potrebuje za nemoteno delovanje. Ta celica nam tako torej omogoča neprekinjeno avtomatsko delovanje ter testiranje vezij brez poseganja človeške sile. Uspešno testirane elektronske sklope robot odlaga v konfekcionirni stroj, ki jih zapakira in pripravi za nalaganje na SMD liniji. Slabe elektronike se odlagajo v »rdečo cono«. Človeška pomoč v robotski celici se uporablja pri manipulaciji elektronskih sklopov na vhodu in izhodu celice. Robotska celica je ustrezno zaščitena iz vidika varnosti, saj imamo nameščene fizične pregrade, senzorje ter varnostni skener
Keywords: kolaborativni robot, UR10, testiranje tiskanih vezij, avtomatizirani sistemi, pametna kamera, robot, varnostni skener
Published in DKUM: 26.10.2022; Views: 719; Downloads: 88
Full text (4,06 MB)

Abstract: Mesta se zaradi prostorskih in finančnih omejitev s težavo soočajo z vedno večjimi zastoji, naraščajočo odvisnostjo od avtomobila, upadanjem javnega potniškega prometa in pomanjkanjem parkirnih mest. Vse omenjeno pa ni posledica zgolj slabe prometne ureditve, problem je tudi nizka zasedenost osebnih avtomobilov in slaba kultura vožnje. Vedeti moramo, da niso samo mesta tista, ki si želijo izboljšati obstoječe stanje v prometu, ampak tudi širša EU. Slednja želi s pomočjo smernic evropske prometne politike vzpostaviti trajnostni in enotni prometni sistem v Evropi. Možnosti za izboljšave se kažejo tudi na področju razvoja okolju prijaznih vrst pogonov vozil, ki bi lahko nadomestila uporabo prevladujočih fosilnih pogonskih goriv. Prav tako avtomobilska industrija z novimi koncepti vozil nakazuje smer razvoja osebnih vozil. Ob tem lahko zaznamo tudi trende razvoja gradnje naprednih in avtomatiziranih parkirnih, prostorsko bolje izkoriščenih, sistemov. V magistrskem delu smo tako poiskali primerno rešitev za mestni promet, ki temelji na obstoječih tehnologijah. Obstoječe stanje smo poskušali izboljšati in poenostaviti tako, da bi bilo najboljše za uporabnika, sam sistem in njegovo okolico. Vse našteto je lahko izvedeno brez večjih sprememb obstoječe infrastrukture in posegov v okolje.
Keywords: Zastoji v prometu, evropska prometna politika, alternativni viri pogona, konceptna vozila, avtomatizirani parkirni sistemi.
Published in DKUM: 24.09.2012; Views: 2382; Downloads: 275
Full text (3,05 MB)

Keywords: svetovni splet, dostopnost spletišč, komunikacija človek-računalnik, uporabniški vmesniki, invalidi, starejše osebe, e-gradiva, avtomatizirani video snemalni sistemi, tolmačenje znakovnega jezika
Published in DKUM: 31.05.2012; Views: 2414; Downloads: 88
Link to full text