1. Zaščita delavcev v zvezi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju : magistrsko deloAsja Lešnik, 2025, master's thesis Abstract: Umetna inteligenca čedalje bolj posega v vse faze delovnega razmerja, od njegovega nastanka do prenehanja, pri čemer delodajalcem omogoča avtomatizirano dodeljevanje nalog, spremljanje dela, izvajanje nadzora nad delom in celo odločanje o napredovanjih ali odpuščanju delavcev. Takšna avtomatizacija prinaša številne prednosti, kot so večja učinkovitost, nižji stroški in optimizacija delovnih procesov, hkrati pa odpira številna tveganja, ki segajo na področje preprečevanja diskriminacije, varstva osebnih podatkov in zasebnosti delavcev, varnosti in zdravja pri delu in vprašanje odgovornosti za škodo.
V magistrski nalogi sem si postavila vprašanje, ali trenutna pravna ureditev zagotavlja ustrezno zaščito delavcev pred tveganji, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence v delovnem okolju. Analizirala sem mednarodne pravne vire (Okvirna konvencija o umetni inteligenci in človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi), pravne vire EU (Akt o umetni inteligenci, Direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU, GDPR in Listina EU o temeljnih pravicah) ter nacionalne pravne vire (URS, ZDR-1, ZVZD-1 in ZVOP-2), ki naslavljajo problematiko uporabe umetne inteligence v delovnem okolju.
Ugotovila sem, da določene mehanizme, ki naslavljajo tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnih razmerjih, lahko najdemo že v obstoječem pravnem okviru, vendar pa nobeden izmed naštetih pravnih virov problematike uporabe umetne inteligence v delovnem okolju ne ureja celovito.
Trenutna pravna ureditev ne zagotavlja zadostne zaščite delavcev pred tveganji, povezanimi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju, zaradi česar je potrebna dopolnitev obstoječih predpisov oziroma sprejetje specialnih predpisov, ki bodo posebej naslovili tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju.
Umetna inteligenca bo namreč v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo v delovnem pravu, zato je ključnega pomena, da se pravo pravočasno prilagodi novim izzivom, ki jih umetna inteligenca prinaša.
Keywords: umetna inteligenca, algoritemsko upravljanje, avtomatizacija delovnih procesov, diskriminacija, varstvo osebnih podatkov, varstvo zasebnosti, varnost in zdravje pri delu, odgovornost, zaščita delavcev, pravna ureditev
Published in DKUM: 16.05.2025; Views: 0; Downloads: 14
 Full text (813,59 KB) |
2. Daljinsko in porazdeljeno vodenje s pomočjo opc ua vmesnikaKevin Furman, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo preučuje uporabo protokola OPC UA za povezovanje industrijskih naprav, tako komercialnih kot odprtokodnih rešitev. Namen je bil preizkusiti delovanje OPC UA v različnih okoljih, vključno z integracijo v SKADA sistem iFIX in mobilnimi aplikacijami. Uporabljene metode vključujejo konfiguracijo OPC UA strežnikov in odjemalcev ter prenos podatkov prek različnih naprav. Rezultati kažejo, da OPC UA omogoča učinkovito povezovanje, vendar zahteva optimizacijo za realno-časovne aplikacije. Priporočila vključujejo izboljšanje interoperabilnosti in podpore za novejše OPC UA FX.
Keywords: avtomatizacija, PLK, OPC UA vmesnik, SCADA sistemi, komunikacijski protokoli, Raspberry Pi
Published in DKUM: 08.05.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (2,04 MB) |
3. Implementacija pragov kakovosti v sklopu programskega inženirstva : magistrsko deloNadica Uzunova, 2025, master's thesis Abstract: Pragovi kakovosti predstavljajo vnaprej določene kontrolne točke znotraj življenjskega cikla razvoja programske opreme, katerih namen je zagotoviti izpolnjevanje določenih kriterijev kakovosti pred prehodom v naslednjo fazo razvoja. V magistrskem delu predstavimo definicijo omenjenega koncepta ter preučujemo, kako prage kakovosti oblikovati, jih povezati z ustreznimi metrikami in vključiti v razvojne procese, zlasti v okolju neprekinjene integracije in dostave. Osredotočamo se na tehnične in metodološke vidike, kot so izbor kriterijev, določanje mejnih vrednosti ter razmerje med ročnim in avtomatiziranim preverjanjem. Delovanje pragov preverimo na praktičnem primeru z uporabo izbranega orodja v realnem razvojnem okolju. Na podlagi ugotovitev ter pregleda literature oblikujemo smernice za določanje pragov kakovosti, ki ponujajo osnovo za nadaljnjo uporabo in razvoj tovrstnih pristopov.
Keywords: zagotavljanje kakovosti, razvoj programske opreme, avtomatizacija, orodja, metrike
Published in DKUM: 08.05.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (2,92 MB) |
4. Razvoj sodobnih informacijskih rešitev z vključitvijo inženiringa platform : magistrsko deloKarin Poprijan, 2025, master's thesis Abstract: Inženiring platform je novodoben pristop k razvoju sodobnih informacijskih rešitev. Odziva se na izzive, ki jih prinaša vedno večja kompleksnost in potrebe po avtomatizaciji v IT industriji. S hitrim razvojem oblačnih storitev in potrebi po optimizaciji stroškov je nastala potreba po bolj strukturiranih pristopih k razvoju programske opreme.
V zaključnem delu se bomo posvetili analizi in pregledu platformnih tehnologij, izzivov, omejitev in dobrih praks pri vpeljavi inženiringa platform v razvoj rešitev. Podrobno si bomo pogledali tudi orodja, ki so najbolj uporabljena pri razvoju rešitev v okviru tega pristopa, ter analizirali vpliv, ki ga ima inženiring platform na delo razvijalcev.
Cilj naloge je razumeti, kako inženiring platform vpliva na procese razvoja programske opreme ter prikazati uporabo pristopa v praksi. Študija primera je omogočila poglobljeno analizo praktičnih vidikov uporabe inženiringa platform, vključno z implementacijo dobrih praks, uporabo orodij in obvladovanjem kompleksnosti razvoja.
Keywords: inženiring platform, orodja, oblačne storitve, arhitektura, avtomatizacija
Published in DKUM: 08.05.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (3,12 MB) |
5. Predelava stroja za rebričenje na krmiljenje s plkJan Purnat, 2025, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomske naloge smo predelali preprostejši stroj za rebričenje z relejske tehnike krmiljenja na PLK krmiljenje. Za predelavo smo se odločili zaradi nenatančne nastavitve časov in predloga zaposlenih, saj bo s predelavo upravljanje s strojem lažje in zanesljivejše. Pri predelavi smo uporabili krmilnik Siemens LOGO!. PLK krmiljenje je preprostejše, program pa nam omogoča, da ga kadarkoli spreminjamo. Ko smo izdelali krmilno omaro in programirali v programskem okolju Siemens LOGO! Soft Comfort, je sledila umestitev komponent v stroj. Na koncu smo testirali pravilno delovanje stroja. S predelavo stroja smo seznanili zaposlene in zapisali navodila za upravljanje s strojem.
Keywords: stroj za rebričenje, programirljivo logično krmiljenje (PLK), industrijska avtomatizacija, nadgradnja stroja
Published in DKUM: 08.05.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (6,99 MB) |
6. Izdelava plk programa za robotsko celico za posluževanje cnc stroja : diplomsko deloKlemen Vrentuša, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na avtomatizacijo posluževanja CNC stroja z uporabo kolaborativnega robota DOBOT. Naloga zajema razvoj in implementacijo PLK programa za Siemensov programabilni krmilnik S7-1214C, pri čemer je za programiranje uporabljen TIA Portal. Operater vnese željene parametre preko uporabniškega panela, ki je nameščen na robotski celici, komunikacija med panelom in krmilnikom pa poteka preko PROFINET protokola. Prav tako je vzpostavljena komunikacija med robotom in krmilnikom s pomočjo MODBUS protokola. V nalogi je opisana vzpostavitev MODBUS komunikacije in razvoj programa, ki ustreza specifičnim zahtevam robotske celice. Opisan sistem omogoča operaterju, da hkrati upravlja več CNC strojev, kar povečuje operativno učinkovitost in zmanjšuje potrebo po človeškem nadzoru.
Keywords: Avtomatizacija, PLK, industrija, robotska celica, CNC stroja
Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (3,77 MB) |
7. Optimizacija postopka kalibracije jeklenih kotnikov : magistrsko deloLuka Štelcer, 2025, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na optimizacijo postopka kalibracije jeklenih kotnikov s pomočjo koordinatne merilne naprave, s čimer smo skrajšali čas kalibracije ter razbremenili kader laboratorija. Za izdelavo univerzalnega programa smo uporabili programski paket PC-DMIS. Izračunali smo merilno negotovost novega postopka, ki je bila primerljiva klasičnemu procesu umerjanja. Z uporabo univerzalnega programa lahko izvajamo kalibracije za različno velike kotnike ter tipe le–teh, prav tako pa lahko podajamo pravokotnost zunanjega kraka na notranjo referenčno ploskev ter pravokotnost notranjega kraka na zunanjo referenčno ploskev.
Keywords: Avtomatizacija, kalibracija, trikoordinatni merilni stroj, merilna negotovost, jekleni kotniki
Published in DKUM: 07.04.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (2,03 MB) |
8. Avtomatizacija poslovnih procesov s pomočjo platforme Camunda : magistrsko deloJan Alojz Gačnik, 2025, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je preučevanje poslovnih procesov in njihove implementacije s
pomočjo programskih rešitev. Seznanili se bomo s stroko upravljanja poslovnih procesov in
BPMN notacijo ter s pridobljenim znanjem pripravili primer procesa in njegovo implementacijo
v programsko rešitev. Kot programsko rešitev bomo izdelali spletno aplikacijo, ki temelji na
ogrodju Spring Boot. Dodatno bomo v aplikacijo integrirali platformo Camunda, ki nam
omogoča načrtane procese vključiti in zaganjati v sami aplikaciji programsko ali s pomočjo
klicev REST. V delu bomo tako predstavili celoten postopek načrtovanja, izdelave in
administracije poslovnih procesov.
Keywords: BPM, BPMN, Camunda, Java, Spring Boot, avtomatizacija, poslovni procesi
Published in DKUM: 27.03.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (5,52 MB) |
9. |
10. Sistem za avtomatizirano testiranje prototipnih tiskanih vezijMihael Pajžlar, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je obravnavano načrtovanje in implementacija sistema za avtomatsko testiranje tiskanih vezij na prototipih pred serijsko proizvodnjo. V nalogi so predstavljene ključne tehnologije in standardi, ki so pomembni za razvoj sistema. Strežniški del sistema je bil razvit s programskim jezikom Python in uporabo ogrodja FastAPI in Uvicorn. Odjemalni del sistema je prav tako razvit s programskim jezikom Python, vendar z uporabo okolja JupyterLab. Podatki in poročila se shranjujejo v oddaljeno podatkovno bazo MySQL. Sistem omogoča hitrejše izvajanje enakih testov v enakih pogojih, saj poročilo in priložena datoteka vsebujeta vse potrebne informacije za ponovno izvedbo testiranja. Cilj razvoja sistema je razbremenitev testerja pisanja poročila in s tem pospešitev izvajanja testov, pri čemer pa ne trpi kvaliteta izvajanja testa.
Keywords: programsko inženirstvo, RESTful spletne storitve, avtomatizacija, testiranje, poročilo
Published in DKUM: 04.03.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (4,67 MB) |
