Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo temelji na razvoju večkriterijskega odločitvenega modela za oceno tradicionalnih in avtohtonih pasem konj. Model smo proučeno prilagodili vsem pasmam, saj se te med seboj razlikujejo po načinu življenja, pričakovanjih, zahtevah in predvsem izkušnjah. Tradicionalne pasme so tiste pasme živali, ki po izvoru ne izhajajo iz Republike Slovenije oziroma za katere to ni dokazano. V magistrskem delu so predstavljeni kasaški konj, ljutomerski kasač in haflinški konj. Avtohtone pasme so tiste pasme živali, za katere je na osnovi zgodovinskih virov o pasmah dokazano, da so pasme po izvoru iz Republike Slovenije, torej da je bila Republika Slovenija prvotno okolje za razvoj pasem. Podrobneje smo predstavili pasme lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj in bosanski planinski konj. Na podlagi vhodnih podatkov, da bi zajeli vplive več dejavnikov pasme konj hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEXi za ocenjevanje tradicionalnih in avtohtonih pasem konj, v katerem smo določili glavne kriterije oziroma atribute: (i) zunanjost/temperament/šolanje, (ii) stroški/namenska uporabnost ter (iii) prilagodljivost okolju. Pasme konj smo glede na pridobljene rezultate razdelili v štiri skupine, in sicer: konji, ki imajo ˝neustrezno˝ oceno pasme, konji, ki imajo ˝manj ustrezno˝ oceno pasme, konji z ˝ustrezno˝ oceno pasme in konji, ki imajo lahko ˝zelo ustrezno˝ oceno pasme. V prvo skupino, poimenovano ˝neustrezna˝ ocena pasme, nismo zabeležili nobenega primera konja. V drugo skupino, poimenovano ˝manj ustrezna˝ ocena pasme, spada največ primerkov iz naše raziskave, in sicer: kasaški konji, ljutomerski kasač, lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj in bosanski planinski konj. V tretjo skupino spada samo en primerek, in sicer pasma haflinški konj, z ˝ustrezno˝ oceno pasme. V četrto in hkrati tudi zadnjo skupino konjev z ˝zelo ustrezno˝ oceno pasme pa prav tako nismo zabeležili nobenega primera konja.
Keywords: tradicionalne pasme, avtohtone pasme, večkriterijski model, metoda DEXi
Published in DKUM: 16.04.2021; Views: 1571; Downloads: 104
Full text (1,50 MB)

Abstract: Na podlagi dostopnih podatkov smo proučili dejansko stanje števila avtohtonih pasem živali in njihovo povečevanje oziroma zmanjševanje v zadnjih letih. Cilj raziskave je bil predstaviti možnosti za izboljšanje številčnega stanja teh ogroženih živalskih vrst. Slovenske avtohtone pasme so tiste pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije. V Sloveniji imamo registriranih 14 avtohtonih živalskih pasem, in sicer: Lipicanski konj, Posavski konj, Slovenski hladnokrvni konj, Cikasto govedo, Bovška ovca, Istrska pramenka, Belokranjska pramenka, Jezersko-solčavska ovca, Drežniška koza, Krškopoljski prašič, Štajerska kokoš, Kranjska čebela, Kraški ovčar, Soška postrv. V raziskavi smo postavili hipotezo, da brez državne finančne pomoči lahko nekatere avtohtone živalske vrste v prihodnosti izumrejo. To grozi trenutno Kraškemu ovčarju in Kranjski čebeli, pri kateri je v lanskem letu nastal velik izpad zaradi masovnih zastrupitev s pesticidi. Pri Kraškem ovčarju je bilo 2006. leta 665 živali, 2007. leta pa je število padlo na 525. Problem je predvsem v premajhnem številu odbranih samic z rodovnikom. Pri Kranjski čebeli se je zmanjšalo število čebeljih družin s 170682 na 150676. Število čistopasemskih plemenskih matic v rodovniški knjigi se nasprotno ni zmanjšalo in zato stopnja ogroženosti ostaja nespremenjena. Če želimo ohraniti in povečati število naših slovenskih avtohtonih pasem, mora država še naprej zagotavljati primerno finančno pomoč. Velik pomen ima tudi informiranje in osveščanje ljudi o pomenu avtohtonih živali in naravni dediščini.
Keywords: domače živali / avtohtone pasme / genska banka / rejski programi
Published in DKUM: 04.06.2009; Views: 10400; Downloads: 830
Full text (1,31 MB)