| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Telesna aktivnost, antioksidanti in oksidativni stres
Vesna Mila Meden, Vesna Rauter, 2022

Abstract: Med telesno aktivnostjo se sproščajo reaktivne zvrsti; obseg njihovega nastanka je povezan z značilnostmi telesne vadbe. Sproščanje reaktivnih zvrsti, ki presega zmožnost antioksidativne obrambe, izzove oksidativni stres. Ravnovesje med obsegom sproščanja reaktivnih zvrsti in antioksidativno obrambo je v fizioloških razmerah pomaknjeno nekoliko na stran oksidativnih procesov. Dve skrajnosti telesne aktivosti omenjeno ravnovesje rušita: akutna, visoko intenzivna telesna aktivnost in telesna neaktivnost. Izziv vrednotenja stanja oksidativnega stresa v organizmu je izjemno aktualen. Izsledki lastnih raziskav na področju antioksidantov usmerjajo k nujnosti interdisciplinarnega pristopa k tovrstnim raziskavam. Rezultati raziskave so primerjani z dognanji raziskovalcev v svetovnem prostoru, zato so predstavljena znanja izrazito aktualna. Z namenom, da se spodbudi radovednost in navdušenje do raziskovanja, vsebina še posebej nagovarja populacijo mladih, predvsem študentov. Izobraževanje o ključni vlogi telesne aktivnosti pri ohranjanju homeostaze in posledično zdravja in dolgoživosti spada med obvezne vsebine predmetov na vseh študijskih programih univerz in visokošolskih institucij. Športne igre naj postanejo temeljni povezovalni dejavnik v izobraževalnem procesu, izkustveno izobraževanje naj povezuje telesno aktivnost s sleherno vsebino predmetov. Malo nam v življenju koristijo obširna znanja, če ignoriramo osnove, ki trajnostno določajo zdravje in dobro počutje slehernega posameznika. Izgradnja uspešne kariere naj vselej temelji na redni telesni aktivnosti zmerne intenzivnosti.
Keywords: trajnostna priporočena telesna aktivnost, antioksidanti, oksidativni stres, antioksidativni stres, redoks status, hormeza, avtofagija, cirkadiani ritem
Published in DKUM: 29.08.2022; Views: 835; Downloads: 168
.pdf Full text (14,20 MB)
This document has many files! More...

2.
Vpliv zahodnjaške prehrane na strukturo in ultrastrukturo celic tankega črevesa miši
Nina Lešnik, 2021, master's thesis

Abstract: Ustrezen vnos maščob s hrano je pomemben za številne procese, kot sta npr. energetski metabolizem in nadzor telesne mase. Raziskovalci ugotavljajo, da se je v zadnjih letih močno spremenil način prehranjevanja ljudi. Hrana vsebuje vedno več transmaščobnih kislin, nasičenih maščob in holesterola, beljakovin, saharoze ter fruktoze in natrija. Prekomerno uživanje hrane z visoko vsebnostjo naštetih snovi pogosto vodi v debelost, k nastanku inzulinske rezistence, hipertenziji ter povzroča strukturne spremembe tkiv v človeškem organizmu. Z uporabo mišjega modela smo želeli preučiti strukturo enterocitov (absorpcijskih celic) in čašastih celic (mukoznih celic) v tankem črevesu miši po uživanju zahodnjaške prehrane. Mišim C57BL/6J, ki so bile osem tednov hranjene z zahodnjaško prehrano, in kontrolni skupini miši, hranjenih s standardno prehrano, smo izolirali tanko črevo in analizirali njegovo strukturo. Tkivne rezine vzorcev tankega črevesa obeh skupin miši smo pregledali s svetlobno mikroskopijo in transmisijsko elektronsko mikroskopijo. Ugotovili smo, da se struktura absorpcijskih in mukoznih celic v tankem črevesu miši, hranjenih z zahodnjaško prehrano, razlikuje od strukture omenjenih celic pri kontrolni skupini miši. Pri pregledu ultratankih rezin tkiva tankega črevesa miši, hranjenih z zahodnjaško prehrano, smo v citoplazmi celic opazili lipidne kaplje in avtofagne strukture. Druge strukturne značilnosti teh celic so bili še spremenjeni mitohondriji, zrnati endoplazemski retikulum in Golgijev aparat. Prav tako smo pri nekaterih celicah opazili pojav nekroze. V raziskavi smo potrdili prisotnost strukturnih sprememb celic tankega črevesa miši, hranjenih z zahodnjaško prehrano, v primerjavi s kontrolno skupino miši. Menimo, da so za podrobnejši vpogled in razlage potrebne nadaljnje raziskave, s katerimi bi spremembe pojasnili in identificirali potencialne terapevtske ukrepe.
Keywords: Avtofagija, enterociti, kopičenje lipidov, mukozne celice, tanko črevo, zahodnjaška prehrana.
Published in DKUM: 27.07.2021; Views: 1094; Downloads: 66
.pdf Full text (2,35 MB)

3.
Primerjava strukture ledvic kontrolnih miši in miši hranjenih z zahodnjaško prehrano
Peter Slatinšek, 2018, master's thesis

Abstract: Zahodnjaška prehrana pogosto vodi v pojav debelosti, presnovnega sindroma in sladkorne bolezni tipa 2. Predvsem slednja povzroča številne zgodnje patološke spremembe ledvic, ki lahko vodijo v kronično ledvično bolezen. Da bi preučili vpliv zahodnjaške prehrane na pojav in razsežnost patoloških sprememb celic proksimalnih in distalnih tubulov ledvic v novem mišjem modelu za sladkorno bolezen tipa 2, smo mišim C57BL/6J, hranjenim z zahodnjaško prehrano osem tednov, in kontrolnim mišim, hranjenim z normalno prehrano, izolirali ledvice in izdelali tkivne rezine. Te smo pregledali s svetlobno in transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) ter primerjalno ocenili strukturne spremembe ledvičnih tubulnih celic. Ugotovili smo, da je struktura tubulnih celic miši, hranjenih z zahodnjaško prehrano, drugačna od strukture celic kontrolnih miši. V pregledanih epitelijskih celicah proksimalnih in distalnih tubulov miši, hranjenih z zahodnjaško prehrano, so bile prisotne številne ovalne in okrogle temne strukture ter lipidne kaplje. Rezultate smo potrdili s TEM, pri čemer smo lahko analizirali strukturne spremembe pri večji ločljivosti, pri kateri smo opazili značilno plastovitost elektronsko temnih struktur. V celicah miši, hranjenih z zahodnjaško prehrano, smo nadalje opazili mitohondrije z neobičajno strukturo, povečano vakuolizacijo citoplazme ter številne avtofagne strukture: fagoforje, avtofagosome in avtolizosome. Zrnati endoplazemski retikulum ter Golgijev aparat sta bila spremenjena v nekaterih celicah; lumen njunih cistern je bil neobičajno širok. V proksimalnih in distalnih tubulih tretirane skupine miši so prav tako bile prisotne številne nekrotične celice s fragmenti organelov. Kljub temu da številni avtorji v raziskavah, opravljenih na ljudeh in živalih, opisujejo povezavo med sladkorno boleznijo tipa 2 in pojavom nefropatoloških sprememb v tubulnih celicah ledvic, je mehanizem nastanka opisanih morfoloških sprememb še vedno neznan. V naši raziskavi smo potrdili prizadetost teh celic v novem mišjem modelu za sladkorno bolezen tipa 2, na podlagi česar predlagamo nadaljnje raziskave, s pomočjo katerih bi lahko pojasnili patofiziološke temelje in identificirali potencialne terapevtske tarče.
Keywords: glomerul, proksimalni, distalni tubul, kopičenje lipidov, avtofagija, nefropatija.
Published in DKUM: 22.11.2018; Views: 1335; Downloads: 204
.pdf Full text (3,47 MB)

4.
Ultrastrukturne spremembe celic srednjega črevesa med prezimovanjem velikega jamskega pajka, Meta menardi (Latreille 1804) (Araneae, Tetragnathidae), v naravnih habitatih
Nina Weiland, 2017, master's thesis

Abstract: Meta menardi je troglofilna vrsta. Večino življenjskega cikla preživi v podzemeljskih habitatih. V svojem življenjskem ciklu nima programiranega prezimovanja, kar pomeni, da se pozimi priložnostno prehranjuje. Ob nedostopnosti plena in posledičnem stradanju v celicah potečejo procesi, značilni za vrste s programiranim prezimovanjem, ki se pozimi ne prehranjujejo. S svetlobno in transmisijsko elektronsko mikroskopijo smo proučili strukturo in ultrastrukturo divertiklov srednjega črevesa M. menardi med prezimovanjem v naravnih habitatih. Samce in samice M. menardi smo nabrali v različnih obdobjih prezimovanja – na začetku (november), na sredi (januar) in ob koncu prezimovanja (marec). Zanimale so nas spremembe v strukturi in ultrastrukturi pri obeh spolih, spreminjanje količine založnih snovi, značilnosti sferitov in pojav avtofagnih struktur, ki odražajo trajanje stradanja med prezimovanjem. Epitel divertiklov srednjega črevesa je bil zgrajen iz prebavnih, sekrecijskih in založnih celic. V strukturi in ultrastrukturi med spoloma ni bilo razlik. Med prezimovanjem so se v epitelnih celicah divertiklov pojavile spremembe, značilne za stradanje. Količina založnih snovi (glikogena in lipidov) se je zmanjšala. Sferiti so imeli med prezimovanjem vse več elektronsko svetlejših, izpraznjenih plasti. Število avtofagnih struktur, stopnja vakuolizacije citoplazme in poraba materiala iz vakuol so se povečali. Ultrastrukturne značilnosti, ki so odraz stradanja med prezimovanjem, so pri M. menardi posledica pomanjkanja in nedostopnosti plena, ki prezimuje v jamah. Nutriente in energijo za vzdrževanje različnih fizioloških procesov, potrebnih za preživetje med stradanjem, so pajki pridobivali s porabo energijsko bogatih založnih snovi, iz mineralnih in organskih sestavin sferitov, z razgradnjo celičnih sestavin v procesu avtofagije in intenzivne vakuolizacije ter priložnostno s prebavo ujetega plena. Ob koncu prezimovanja so se pri eni samici v tkivu z značilnostmi stradanja pojavile velike, elektronsko temne prebavne vakuole, z lipidnimi kapljami, kar je dokaz, da je samica ob koncu prezimovanja ujela plen. Ujetje plena je najverjetneje sovpadlo z zaključkom prezimovanja nekaterih nevretenčarjev v jami in posledično migracijo določenega plena iz jame.
Keywords: avtofagija, prezimovanje, sferiti, srednje črevo, stradanje, ultrastruktura, založne snovi
Published in DKUM: 08.05.2017; Views: 1689; Downloads: 129
.pdf Full text (4,91 MB)

5.
Struktura Malpighijevih cevk pri jamski kobilici Troglophilus cavicola (Orthoptera: Ensifera: Rhaphidophoridae) med prezimovanjem
Tjaša Kozel, 2016, master's thesis

Abstract: V raziskavi smo analizirali strukturo in ultrastrukturo epitelnih celic Malpighijevih cevk (MC) rjave jamske kobilice (Troglophilus cavicola) v obdobju prezimovanja. Vrsto uvrščamo med troglofile, kar pomeni, da je prilagojena tako na površinske kot na podzemeljske habitate, kjer prezimuje. Namen raziskave je bil proučiti spremembe v strukturi in ultrastrukturi epitelnih celic MC, vključno s prisotnostjo avtofagnih struktur in njihovo potencialno funkcijo med prezimovanjem. Prezimovanje je obdobje naravnega stradanja rjave jamske kobilice in je zato primeren del življenjskega cikla, ko lahko proučujemo posledice stradanja na strukturo celice. Kobilice obeh spolov smo nabrali v treh časovnih obdobjih (november, januar, marec). S pregledom vsebine prebavila smo potrdili, da se osebki v času prezimovanja ne prehranjujejo. Strukturo in ultrastrukturo epitelnih celic MC smo opazovali s pomočjo svetlobnega in transmisijskega elektronskega mikroskopa (TEM) v vseh treh obdobjih. Razlik v zgradbi epitela MC med samci in samicami nismo opazili v nobenem obdobju. Pred prezimovanjem, v novembru, v epitelnih celicah MC nismo opazili avtofagnih struktur. Te so bile prisotne v celicah na sredini (januar) in ob koncu prezimovanja (marec). Na tej osnovi lahko sklepamo, da v času prezimovanja kobilice z avtofagnimi procesi vzdržujejo homeostazo celic z njihovo oskrbo s hranili. V epitelnih celicah MC T. cavicola smo med prezimovanjem opazili tudi številne sferite. Njihova zgradba se je med prezimovanjem spreminjala. Posamezne plasti materiala so se postopoma uporabile in ob koncu prezimovanja so bili sferiti večinoma izpraznjeni. Z raziskavo smo potrdil domnevo, da se v epitelnih celicah MC med prezimovanjem sproščajo mineralne snovi iz sferitov in iz avtofagnih struktur.
Keywords: Avtofagija, Malpighijeve cevke, prezimovanje, sferiti, Troglophilus cavicola
Published in DKUM: 17.08.2016; Views: 1899; Downloads: 150
.pdf Full text (7,48 MB)

6.
Ekofiziološke raziskave prezimovanja Scoliopteryx libatrix (Noctuoidea)
Mojca Šegel, 2016, master's thesis

Abstract: Scoliopteryx libatryx uvrščamo v družino Erebidae in naddružino Noctuoidea. Obstajata dve generaciji, druga pogosto prezimuje v diapavzi v vhodnih delih podzemeljskih jam. Zanimalo nas je, kako se spreminjajo masa, zaloge lipidov in glikogena ter vsebnost vode v osebkih med prezimovanjem ter ali obstajajo razlike med spoloma. Zanimalo nas je tudi, katere spremembe v ultrastrukturi se v tem obdobju naravnega stradanja dogajajo v epitelnih celicah Malpighijevih cevk (MC). Raziskave smo opravili z optičnim in elektronskim mikroskopom ter z ustreznimi biokemijskimi analizami. Ugotovili smo, da so pri S. libatryx glavne energijsko-založne snovi v času prezimovanja lipidi. MC so sestavljene iz enoslojnega epitela, bazalne lamine in posameznih mišičnih celic. Enoslojni epitel sestavljajo primarne epitelne celice, ki so na bazalnem delu s hemidezmosomi povezane z bazalno lamino. Med uvihki bazalne plazmaleme so mitohondriji. Jedra so pri večini celic v bazalnem delu. V jedrih je heterokromatin, okoli jedra pa obilen zrnati endoplazmatski retikulum. Perinuklearni del je izpolnjen s sferiti. Pod apikalno membrano je aktinski korteks s številnimi mitohondriji. Apikalna membrana je izdiferencirana v številne mikrovile, v katerih so pogosto mitohondriji. Mikrovili močno povečajo površino, skozi katero poteka izločanje snovi v lumen MC. Med prezimovanjem se vsebina sferitov postopoma izprazni, obenem pa se pojavljajo avtofagne structure, vključno z rezidualnimi telesi. Med spoloma nismo odkrili razlik v ultrastrukturi primarnih epitelnih celic MC.
Keywords: avtofagija, diapavza, prezimovanje, Malpighijeve cevke (MC), ultrastruktura epitelnih celic MC
Published in DKUM: 14.06.2016; Views: 1933; Downloads: 139
.pdf Full text (2,34 MB)

7.
Clostridium difficile toxin B induces morphological changes consistent with autophagy in the human adenocarcinoma cell line (HT-29)
Mateja Rakuša, Saška Lipovšek Delakorda, 2011, original scientific article

Keywords: avtofagija, HT–29, toksin, ultrastruktura
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1607; Downloads: 54
URL Link to full text
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

8.
STRUKTURA MAŠČOBNEGA TELESA PRI ZOBATEM VRBOVČKU (SCOLIOPTERYX LIBATRIX) MED PREZIMOVANJEM
Adrijana Moškon, 2015, master's thesis

Abstract: Raziskovali smo strukturo maščobnega telesa pri metulju zobatem vrbovčku (Scoliopteryx libatrix) med prezimovanjem. Opisali smo podrobno zgradbo maščobnih celic (adipocitov) in uratnih celic (urocitov). Metodologija raziskovanja. Pri pisanju teoretične podlage magistrske naloge smo si pomagali z ustreznimi objavami različnih avtorjev in s spletnimi viri. Lastne podatke za izvedbo magistrske naloge smo pridobili z laboratorijskim delom. Rezultati. V maščobnem telesu S. libatrix je več adipocitov kot urocitov. Med začetkom in koncem prezimovanja smo opazili spremembe v zgradbi obeh tipov celic. Povprečna velikosti lipidnih kapelj v adipocitih se je med prezimovanjem zmanjšala. Pri samcih je bilo v novembru 19 % in pri samicah 27 % lipidov, ob koncu prezimovanja pa 8 % pri samcih in 9 % pri samicah. Na začetku prezimovanja v celicah maščobnega telesa S. libatrix avtofagnih struktur in bilo, redke so bile ob koncu prezimovanja. Ob koncu prezimovanja so bili v celicah maščobnega telesa prisotni posamezni avtofagosomi, drugih avtofagnih struktur nismo videli. Sklep. Splošna zgradba maščobnega telesa se pri S. libatrix med prezimovanjem ne spreminja. V maščobnem telesu prevladujejo adipociti, urocitov je manj. V adipocitih je pred prezimovanjem več lipidnih kapelj kot ob koncu prezimovanja. Pri samicah je bilo v novembru več lipidov kot pri samcih in so se do konca prezimovanja hitreje porabljali. Na začetku prezimovanja zobatega vrbovčka avtofagnih struktur v celicah maščobnega telesa ni, ob koncu prezimovanja so prisotni redki avtofagosomi.
Keywords: Adipociti, avtofagija, maščobno telo, prezimovanje, Scoliopteryx libatrix, urociti.
Published in DKUM: 12.06.2015; Views: 1952; Downloads: 205
.pdf Full text (2,54 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica