1. Glasbena terapija pri otrocih z motnjo avtističnega spektraDrita Islamaj, 2024, undergraduate thesis Abstract: Motnja avtističnega spektra je izraz, ki se uporablja za opis skupine zgodnjih primanjkljajev v socialni komunikaciji in ponavljajočega se senzorično-motoričnega vedenja. Glasbena terapija uporablja glasbene izkušnje in odnose, da bi omogočila lažjo komunikacijo in izražanje ter poskuša odpraviti temeljne težave oseb z avtističnimi motnjami. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kako glasbena terapija vpliva na otroke z motnjo avtističnega spektra.
V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pri iskanju literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library, ScienceDirect in dodatno Google Učenjak. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Vse članke smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele ter naredili sintezo vseh vključenih raziskav.
V končno analizo smo vključili 8 raziskav, na podlagi katerih smo ugotovili, da ima glasbena terapija učinek na socialno-čustveno vzajemnost ter verbalne in neverbalne komunikacijske spretnosti pri otrocih z motnjami avtističnega spektra. Od vseh vključenih raziskav štiri raziskave spadajo v prvi nivo moči dokazov, ena raziskava v drugi nivo, ena spada v peti nivo, v šesti nivo moči dokazov pa spada en članek.
Glasbena terapija je opredeljena kot klinična in z dokazi podprta uporaba glasbenih intervencij za doseganje individualiziranih ciljev. Glasbene intervencije pozitivno vplivajo na socialne veščine, vključno s povečanjem sodelovanja, z izboljšanjem socialne povezanosti in s povečanjem čustvene vključenosti. Kljub pozitivnemu učinku glasbene terapije je potrebnih več raziskav o dolgoročnih učinkih.
Keywords: motnje avtističnega spektra, avtizem, glasbena terapija, otroci
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 113; Downloads: 38
 Full text (691,22 KB) |
2. Poučevanje otrok z motnjami avtističnega spektra : magistrsko deloJana Vindiš, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali poučevanje otrok z motnjami avtističnega spektra. V teoretičnem delu je predstavljena motnja avtističnega spektra in pridružene motnje, triada primanjkljajev, senzorno zaznavanje otrok z motnjami avtističnega spektra ter metode dela z učenci z motnjami avtističnega spektra. Prav tako smo predstavili zakonske predpise in Navodila za delo z učenci z avtističnimi motnjami (2019). V empiričnem delu je predstavljena raziskava Poučevanje otrok z motnjami avtističnega spektra v prilagojenem programu vzgoje in izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom (v prvi triadi). Ugotovili smo, da v raziskavo vključene učiteljice vsakodnevno uresničujejo Navodila za delo z učenci z avtističnimi motnjami (2019). Po izobrazbi so profesorice razrednega pouka. Ena izmed učiteljic je zraven tega magistrica profesorica inkluzivne pedagogike, druge tri učiteljice pa so opravile specialno pedagoško izpopolnjevanje za delo z izbrano skupino otrok s posebnimi potrebami. Učiteljice na različne načine prilagajajo prostor za učence, glede na njihovo preobčutljivost. Dve učiteljici kot bistveno smernico pri poučevanju navajata sodelovanje s starši. Tri učiteljice navajajo jasna in kratka navodila kot pomembno prilagoditev, ki se navezuje na časovni vidik organizacije vzgojno-izobraževalnega procesa. Dve učiteljici poudarjata sprotno preverjanje in ocenjevanje znanja, dve pa sta izpostavili ocenjevanje manjše količine snovi. Vse učiteljice vsakodnevno uporabljajo številne didaktične pripomočke in opremo.
Keywords: avtizem, motnje avtističnega spektra, poučevanje otrok z motnjami avtističnega spektra
Published in DKUM: 07.05.2024; Views: 286; Downloads: 51
Full text (942,18 KB) |
3. Razvijanje socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra z uporabo socialnih zgodb : magistrsko deloAlja Vučko, 2022, master's thesis Abstract: Za avtizem so značilne težave na področju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije ter imaginacije. Z avtizmom je pogosto povezano neželeno, moteče vedenje, ki je vzrok nerazumevanja različnih situacij. Obstaja več metod, kako otroke z motnjami avtističnega spektra učiti socialnih veščin, ena izmed najbolj učinkovitih je učenje s socialnimi zgodbami.
V magistrskem delu smo kritično pregledali 20 znanstvenih virov s področja razvoja socialnih veščin otrok z motnjami avtističnega spektra z uporabo metode socialnih zgodb.
Cilj naloge je ugotoviti, v kolikšni meri so intervencije, ki temeljijo na metodi socialnih zgodb, učinkovite pri spodbujanju razvoja socialnih veščin otrok z motnjo avtističnega spektra.
V 15 raziskavah so socialne zgodbe pozitivno in učinkovito vplivale na vse obravnavane otroke in na njihovo vedenje. Pri eni raziskavi je intervencija s socialnimi zgodbami bila uspešna za enega izmed treh otrok, pri dveh raziskavah za 2 od 3 otrok, pri dveh za 3 od 4 otrok in pri eni za 30 od 45 otrok. Intervencije s socialnimi zgodbami so se izkazale kot učinkovita metoda pri razvijanju socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra.
Keywords: socialne zgodbe, avtizem, socialne veščine
Published in DKUM: 28.07.2022; Views: 1528; Downloads: 427
Full text (897,10 KB) |
4. Proces všolanja in prilagajanje na osnovno šolo pri otrocih z motnjo avtističnega spektra (mas) : magistrsko deloSabina Božak, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem, teoretičnem delu smo opredelili motnje avtističnega spektra, predstavili poimenovanje in etiologijo, povedali nekaj o diagnostiki in pojavnosti ter pomenu zgodnje obravnave. Predstavili smo glavne značilnosti otrok z MAS, metode in strategije dela, prilagoditve in povedali nekaj o inkluziji teh otrok. Na kratko smo se dotaknili vzgojno-izobraževalnega procesa, zakonskih podlag in individualiziranega programa. Za konec smo povzeli še nekaj primerov dobrih in slabih praks. V drugem, empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvajali aprila 2021. Raziskava se je nanašala na proces, ko se otrok z MAS iz vrtca vpisuje v redno osnovno šolo. Želeli smo pridobiti poglede, pristope in strategije, ki jih deležniki vrtca uporabljajo pri delu z otroki z MAS ter pridobiti informacijo, na kakšen način so sodelovali pri procesu všolanja. Na drugi strani smo v raziskavo vključili tudi deležnike šole, ki bodo z novim šolskim letom sprejeli otroka z MAS. Zanimalo nas je, ali je med vrtcem in šolo stekel dober sodelovalni odnos in na kakšen način so bili zraven vključeni starši. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri so tisti načini in metode dela, prilagoditve, strategije in pristopi, ki so uspešni pri delu z otroki z MAS, in na kaj je treba biti še posebej pozoren, kadar delamo s tovrstnimi otroki. Kaj je pri otroku z MAS pri tako veliki spremembi še posebej pomembno opazovati in spremljati in na kaj ne smemo pozabiti, kadar govorimo o spremembi okolja, prostora in oseb v odnosu z otroki z MAS.
Z analizo odgovorov smo ugotovili, da je izbira ustreznega vzgojno-izobraževalnega programa prva pomembna stvar, ki jo starši naredijo, pri čemer so bili deležniki vrtca v veliko pomoč. Ena izmed ključnih stvari je sodelovalni odnos med vrtcem, šolo in starši, ki je dobro, da steče že pred samim vpisom v šolo in poteka tudi med šolanjem. Na tak način lahko delavci šole pridobijo koristne in pomembne informacije o načinih, pristopih dela, prilagoditvah, strategijah za odpravljanje neželenega vedenja, uspešnih metodah ipd. Ugotovili smo, da deležniki naše raziskave zelo podpirajo inkluzijo in njen namen, če je to še dobro in koristno za otroka z MAS. Kakorkoli pa pride do točke, da je sistem v rednem programu prezahteven, pa se z inkluzijo in vključevanjem otrok v redne programe več ne strinjajo. V tem primeru menijo, da jim je treba poiskati program, kjer se bodo lahko razvijali čim bolj celostno in bodo ustrezno vključeni v skupino vrstnikov.
Keywords: avtizem, motnje avtističnega spektra, proces všolanja otrok z motnjo avtističnega spektra, redna osnovna šola
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 878; Downloads: 143
Full text (1,08 MB) |
5. Poznavanje avtizma med študenti zdravstvene nege in predšolske vzgojeSara Jevšinek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Avtizem je razvojno-nevrološka motnja, ki se običajno pojavi v dobi otroštva. Za motnjo še ne poznamo rešitve, zdravimo jo s terapevtskimi oblikami dela, pri čemer moramo poznati značilnosti motnje. Število oseb z motnjo avtizma se glede na populacijo otrok vsakodnevno povečuje. Na podlagi teh ugotovitev je pomembno poznavanje motnje, predvsem pri poklicih, ki se srečujejo z osebami z avtizmom.
Pri pripravi teoretičnega dela, smo uporabili opisno oz. deskriptivno metodo dela. S potekom spletne ankete, smo opravili raziskavo med študenti zdravstvene nege vseh stopenj in predšolske vzgoje prav tako vseh stopenj. Pridobljene podatke smo uredili in analizirali v programu Excel z opisno in sklepno statistiko.
V raziskavi sta sodelovala 102 študenta, od tega je bilo 47 % študentov zdravstvene nege in 53 % študentov predšolske vzgoje. Na podlagi raziskovalnega vprašanj lahko potrdimo, da se znanje med študijskimi programi razlikuje, nekoliko več znanja je bilo pri študentih zdravstvene nege. Ti imajo neko splošno znanje o motnji avtizma, vendar jim primanjkuje podrobnejšega znanja. Študentom predšolske vzgoje pa predvsem primanjkuje znanja o vrsti motnje s pridruženo boleznijo.
Znanje, ki so ga prikazali študentje zdravstvene nege, je zadovoljivo, vendar ne dovolj natančno, da bi lahko pripomogli pri terapevtskih oblikah dela. Medtem ko so študentje predšolske vzgoje pokazali manj zanesljivo znanje. Zato stremimo k temu, da bo na podlagi te teme organiziranih več izobraževanj in da bo v študijski program vključeno več učne vsebine glede poznavanja avtizma.
Keywords: avtizem, znanje, študijske smeri
Published in DKUM: 29.09.2021; Views: 1011; Downloads: 165
Full text (582,58 KB) |
6. Oblike dela z učenci z motnjami avtističnega sprektra pri pouku glasbene vzgojeMaja Sakelšek, 2021, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati, kako posamezne glasbene dejavnosti vplivajo na razvoj posameznih veščin otrok z MAS.
Izpostaviti smo želeli, da glasba pri otrocih s posebnimi potrebami, kamor uvrščamo tudi otroke z MAS, pomembno vpliva na govor, navezovanje stikov, čustva ter na krepitev samopodobe. V teoretičnem delu so opisane skupine otrok s posebnimi potrebami, motnje avtističnega spektra, ustanove za delo z otroki s posebnimi potrebami in metode dela z otroki z MAS. Zanimalo nas je, kakšno vlogo ima glasba pri delu z otroki z MAS. Empirični del pa zajema dvoletne evalvacije štirih učencev, kjer nas je zanimalo, kako so posamezne glasbene dejavnosti vplivale na razvoj posameznih veščin glede na njihovo motnjo. Z magistrskim delom želimo opozoriti na pomembno vlogo glasbe pri otrocih z MAS, tiste, ki se aktivno vključujejo v proces vzgoje in izobraževanja otrok z MAS, pa spodbuditi k aktivnemu ukvarjanju z glasbenimi dejavnostmi in vključevanju otrok z MAS v te dejavnosti.
Keywords: avtizem, glasba, glasbene dejavnosti
Published in DKUM: 21.07.2021; Views: 1384; Downloads: 184
Full text (1,40 MB) |
7. Spremljevalci otrok z motnjami avtističnega spektraMaja Niedorfer, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskali strokovno usposobljenost spremljevalcev otrok z motnjami avtističnega spektra (MAS). V teoretičnem delu je predstavljena motnja avtističnega spektra, zgodovinski razvoj diagnosticiranja in obravnave avtizma v Sloveniji ter izobraževanje otrok z MAS pri nas. Prav tako smo predstavili zakonske podlage za opredelitev začasnega oziroma stalnega spremljevalca ter njegov pomen za otroka. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o usposobljenosti spremljevalcev otrok z avtizmom, ki je bila izvedena novembra in decembra 2020. V raziskavi je sodelovalo 6 spremljevalk otrok z MAS. Zanimalo nas je, ali spremljevalci poznajo tipične značilnosti otrok z MAS, kakšna je njihova strokovna usposobljenost, s katerimi težavami se kot spremljevalci najpogosteje srečujejo, ali so njihove naloge natančno opredeljene, kako poteka njihova komunikacija s starši, kako je potekalo izobraževanje na daljavo, s kakšnimi izzivi so se spremljevalci srečevali ob ponovni vrnitvi v šolo in ali si želijo dodatnih izobraževanj na tem področju.
Rezultati analize so pokazali, da so intervjuvane spremljevalke otrok z MAS v splošnem zelo dobro opremljene z znanjem, ki ga potrebujejo pri svojem delu. Vse spremljevalke imajo vsaj VI/2 stopnjo izobrazbe, od tega jih ima večina pedagoško izobrazbo, hkrati pa so se udeležile tudi dodatnih usposabljan in izobraževanj, kjer so pridobile vsa potrebna znanja za uspešno opravljanje svojih delovnih nalog.
Keywords: avtizem, motnja avtističnega spektra, spremljevalec otroka z motnjami avtističnega spektra
Published in DKUM: 21.07.2021; Views: 1635; Downloads: 302
Full text (2,33 MB) |
8. Poznavanje motenj avtističnega spektra med študentiAljaž Kos, 2021, undergraduate thesis Abstract: Motnje avtističnega spektra so zelo kompleksne razvojno-nevrološke motnje. Njihova značilnost je, da so vse življenjske, kar pomeni, da posamezne značilnosti spremljajo posameznika tekom celotnega razvoja. Ker spadajo med najhitreje naraščajoče motnje, smo želeli raziskati, kakšno je poznavanje motenj avtističnega spektra med študenti treh fakultet severovzhodne Slovenije. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga strukturirali sami. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvenih, družbenih in naravoslovnih ved v severovzhodnem delu Slovenije. Pridobljene podatke smo statistično obdelali, analizirali in predstavili s pomočjo programov Microsoft Office Excel in Word. V raziskavo sta bila vključena 102 študenta. Skozi raziskavo smo ugotovili, da študenti poznajo motnje avtističnega spektra, vendar njihovo znanje o tej motnji na določenih področjih peša. To dejstvo pripisujemo temu, da se ne srečujejo prav pogosto s posamezniki z motnjami avtističnega spektra. Več znanja na temo motnje avtističnega spektra so pokazali študenti zdravstvenih ved. Dobro osveščanje o motnjah avtističnega spektra zelo pomembno pripomore k strpnosti in razumevanju posameznikov s to motnjo. Za boljše prepoznavanje in višjo raven znanja lahko pripomorejo promocije in raziskave s tega področja.
Keywords: motnje, avtizem, poznavanje, študentje
Published in DKUM: 04.06.2021; Views: 1231; Downloads: 113
Full text (1,28 MB) |
9. Pouk tehnike z otroki s posebnimi potrebamiNenad Stropnik, 2019, master's thesis Abstract: Učenci se z vsebinami tehnike in tehnologije srečajo že v nižjih razredih osnovne šole pri predmetih spoznavanje okolje ter naravoslovje in tehnika, v šestem razredu pa se pri predmetu tehnika in tehnologija podrobneje seznanijo s posameznimi vsebinami, med katerimi sta tudi les in papir. V magistrskem delu bom podrobneje predstavil te dve vsebini in njuno umestitev v učni načrt.
V teoretičnem delu bom predstavil več o posameznih skupinah otrok s posebnimi potrebami, še posebej se bom osredotočil na otroke z motnjo avtizma. Predstavil bom potrebne prilagoditve ter uspešne metode dela s temi učenci in njihovimi starši. Pri učencih z avtizmom je bistvenega pomena strukturiran način dela in možnost umika v kotičke. Na šoli, kjer sem zaposlen, je precejšna prostorska stiska, zato je treba prostore še posebej premišljeno urejati, da zadovoljimo potrebe vseh učencev. Poleg tega, da preurejamo prostore, uporabljamo tudi različne pripomočke, ki služijo kot prostor za umik. V praktičnem delu magistrskega dela bom predstavil izdelavo hiške za umirjanje. Gre za izdelek, ki ga bodo učenci 6. razreda naredili pri pouku tehnike in tehnologije. Namenili ga bodo učencem avtističnega oddelka druge triade.
Keywords: tehnika in tehnologija, otroci s posebnimi potrebami, avtizem
Published in DKUM: 10.06.2019; Views: 1989; Downloads: 249
Full text (2,78 MB) |
10. Vpliv intervencij s pomočjo živali na otroke s spektroavtistično motnjoAljaž Malec, 2018, undergraduate thesis Abstract: Avtizem je razvojno pogojena motnja, ki je sama po sebi neozdravljiva, vendar se lahko simptomi do določene mere obvladajo in zmanjšajo. V diplomskem delu smo predstavili intervencije s pomočjo živali in njihov vpliv na otroke s spektroavtistično motnjo. Našteli smo živali, ki so najbolj primerne za otroke s spektroavtistično motnjo, in njihove lastnosti ter predstavili zadržke pri uporabi intervencij s pomočjo živali pri otrocih s spektroavtistično motnjo. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo dela. Uporabljena literatura so dostopni strokovni in znanstveni članki, knjige, publikacije, zborniki, priročniki ter strokovni verodostojni internetni viri v slovenskem in tujem jeziku v časovnem obdobju od leta 1991 do 2017. Raziskovali smo na kakšen način intervencije s pomočjo živali vplivajo na otroke s spektroavtistično motnjo. Ugotovitve raziskav kažejo, da intervencije s pomočjo živali vplivajo na povečano socialno interakcijo in komunikacijo, boljše razpoloženje, vidne so izboljšave na področju motorike ter zmanjšanje agresivnega vedenja. Za doseganje optimalnih rezultatov je potrebno izvesti najprimernejšo intervencijo, bodisi terapijo ali aktivnost, in sicer z uporabo živali, ki ima najprimernejše lastnosti in karakteristike za določenega otroka s spektroavtistično motnjo. Intervencije s pomočjo živali so dobra alternativna, dopolnila in načeloma neškodljiva oblika zdravljenja, za katero bi se kot zdravstveni delavci morali zavzemati.
Keywords: avtizem, aktivnosti s pomočjo živali, terapija s pomočjo živali, vpliv aktivnosti s pomočjo živali, vpliv intervencij s pomočjo živali
Published in DKUM: 04.06.2018; Views: 1807; Downloads: 211
Full text (457,57 KB) |
