| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pojavnost motenj hranjenja v Sloveniji
Vesna Pirih, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Motnje hranjenja so znak čustvenih stisk in se kažejo kot spremenjen odnos do hrane. Navzven predstavljajo človekovo notranjo duševno in čustveno vznemirjenje in nesprejemanje samega sebe. Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, kaže svoje težave s spremenjenim odnosom do hrane in prehranjevanja, s tem pa tudi svojo bolečino. Motnje hranjenja predstavljajo način soočanja s problemi, ki se osebi zdijo nerešljivi ali pa gre za kontrolo lastnega telesa in življenja v situaciji, ko se oseba zdi, da ga v ostalih vidikih kontrolirajo drugi.
Keywords: anoreksija, bulimija, atipične motnje hranjenja, ortoreksija, bigoreksija, zdravljenje
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 2057; Downloads: 741
.pdf Full text (540,67 KB)

2.
ATIPIČNE POGODBE O ZAPOSLITVI
Janja Plevčak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem obravnavala temo atipičnih pogodb o zaposlitvi. Kot atipično pogodbo o zaposlitvi, lahko navedemo vsako pogodbo o zaposlitvi , ki ni tipična – pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Zakon o delovnih razmerjih, določa nekaj vrst atipičnih pogodb o zaposlitvi; pogodba o zaposlitvi za določen čas; pogodba o zaposlitvi za krajši čas od polnega; pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu, pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami in prokuristi, pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku; pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del. Vsaka pogodba je natančneje opredeljena, našteti in opisani so pogoji, ki določajo sklenitev in so zahtevani po zakonu o delovnih razmerjih, ter določene posebnosti, ki opredeljujejo vsako pogodbo posebej. Vse te pogodbe o zaposlitvi na nek način odstopajo od pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, zato so posebej urejene. Zakon določa, pod kakšnimi pogoji se sme skleniti atipična pogodba o zaposlitvi in kakšne pravice in dolžnosti imata delavec in delodajalec, pri izvrševanju pogodbe. V enem izmed poglavij diplomskega dela se dotaknem tudi razmer na trgu dela v Sloveniji in Evropski uniji, saj se Evropski gospodarski prostor po vstopu Slovenije v EU razteza tudi nad Slovenijo. Kot je iz različnih poročil in statističnih raziskav zaznati, se krizne razmere po vsem evropskem prostoru odražajo približno enako. Povsod je zaznati padec zaposlenih in povečan odstotek nezaposlenih, ki kar vztraja oziroma se na določenih območjih celo povečuje, pri tem pa slovenski trg dela ni izjema.
Keywords: Atipične pogodbe, delovni čas, delovno razmerje, delavec, delodajalec, trg dela, delo, krajši delovni čas, določen čas, posebnosti.
Published in DKUM: 09.05.2014; Views: 2792; Downloads: 295
.pdf Full text (571,93 KB)

3.
Sledenje bolnic z atipičnimi žleznimi celicami v brisih materničnega vratu
Ana Planinc, 2012, final research report

Abstract:
Keywords: žlezne celice, atipične, presejalni program, sledenje bolnic
Published in DKUM: 15.01.2013; Views: 2279; Downloads: 113
.pdf Full text (174,64 KB)

4.
FLEKSIBILNE OBLIKE ZAPOSLOVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lea Tomažič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi sprememb na globalnem trgu dela in problema brezposelnosti se v Evropi kot odgovor na nastale razmere razvijajo in vedno bolj uveljavljajo nove oblike zaposlovanja. Skupaj z drugimi vidiki in instrumenti fleksibilnosti, ki bodo potrebni za reševanje bodočih izzivov in tveganj, so fleksibilne oblike zaposlovanja pomemben instrument, ki ga bo potrebno kontinuirano prilagajati. Z izrazom fleksibilno zaposlovanje se označuje številne raznovrstne delovno pravne položaje, katerih skupna značilnost je, da delavec opravlja delo za drugega zunaj tipičnega delovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim in enakomerno razporejenim delovnim časom ter na delovnem mestu pri delodajalcu. Medtem ko imajo delavci s standardno pogodbo o zaposlitvi dostop do vseh sistemov socialne varnosti in so v dobrem pravnem položaju glede vrste in obsega pravic, se postavlja vprašanje položaja t.i. fleksibilnih delavcev. Ideja, ki se vse pogosteje pojavlja je povezava med fleksibilnostjo zaposlitve na eni strani in varnostjo delavcev na drugi strani. Ravnovesje, ki ga bo potrebno vzpostaviti, pomeni pravo razmerje med fleksibilnostjo zaposlitve, ki naj bi jo omogočali instituti delovnega prava, in varnostjo zaposlitve v povezavi z instituti sistema socialne varnosti. Oblike fleksibilnega zaposlovanja, ki predstavljajo atipične oblike zaposlitve v okviru delovnega razmerja v Republiki Sloveniji so: zaposlitev za določen čas, začasno delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom in delo na domu. V ta okvir so vključene tudi posamezne specifične oblike, kot je delna upokojitev, dopolnilno delo in delitev delovnega mesta v okviru zaposlovanja s krajšim delovnim časom ter delo na daljavo kot posebna oblika dela na domu. Kljub zakonskim možnostim se v literaturi pogosto navaja, da je v Sloveniji fleksibilnost zaposlovanja omejena. Kot kažejo statistični podatki, pa postaja trg dela v Sloveniji vse prožnejši, saj so vse fleksibilne oblike zaposlovanja v porastu. Teorija in različne raziskave izkazujejo, da največje breme obravnavanih oblik zaposlitve nosijo ženske, mladi, starejši delavci in druge ranljivejše oziroma zapostavljene skupine delavcev. Podatki kažejo, da so na trgu dela te skupine pogosteje zaposlene za določen oziroma krajši delovni čas, spremljajo pa jih tudi manjše plačilo, manjše ugodnosti in možnosti za napredovanje ter manjša socialna varnost. Pri ukrepih za spodbujanje fleksibilnega zaposlovanja je zato potrebno posebne napore vložiti v to, da bodo ti ukrepi čim bolj nevtralni. Vpogled v ureditev obravnavane tematike v Zvezni republiki Nemčiji izkazuje stanje, podobno slovenskim razmeram na trgu dela. Tudi v Nemčiji poznajo omenjene oblike fleksibilnega zaposlovanja, katerih delež v zadnjem času kontinuirano narašča. Njihova pravna ureditev se lahko v več segmentih primerja s slovensko, kljub podobnosti pa obstajajo določene specifičnosti, ki v slovenskem pravnem redu niso zajete.
Keywords: fleksibilne oblike zaposlovanja, atipične oblike zaposlitve, prožna varnost, zaposlitev za določen čas, zaposlitev preko agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom, delo na domu, delo na daljavo, fleksibilne oblike zaposlovanja v Zvezni republiki Nemčiji
Published in DKUM: 07.04.2011; Views: 6118; Downloads: 923
.pdf Full text (1,31 MB)

5.
MALO DELO - NOVA OBLIKA ŠTUDENTSKEGA DELA
Alja Križaj, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi raziskujem Zakon o malem delu (ZMD), ki naj bi temeljito reformiral študentsko in druge oblike priložnostnega in občasnega dela z uvedbo malega dela. Določbe ZMD primerjam s sedanjo ureditvijo študentskega dela, obenem pa obravnavam tudi malo delo, kot fleksibilno oz. atipično obliko zaposlitve po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Obravnavam fleksibilne oblike zaposlitve in pišem o razlogih zakaj vse več delodajalcev odstopa od sklepanja splošne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Moj zaključek glede ZMD je, da bi nova ureditev študentskega zaposlovanja bila pozitivna in da bi se na podlagi ZMD povečala zaposlenost.
Keywords: Delodajalec, delavec, trg dela, Zakon o malem delu, malo delo, fleksibilno zaposlovanje, atipične oblike zaposlitve, delo na črno, brezposelnost, študentsko delo, študent.
Published in DKUM: 07.04.2011; Views: 2259; Downloads: 249
.pdf Full text (315,86 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica