| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Subklinična ateroskleroza pri bolnikih z recidivno-remitentno obliko multiple skleroze – pomen klasičnih dejavnikov tveganja, vnetja in genetskih polimorfizmov
Tomaž Omerzu, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Multipla skleroza (MS) je kronična in vnetna bolezen osrednjega živčevja. Vnetje je prisotno v vseh stopnjah multiple skleroze in lahko povzroči dovzetnost za razvoj subklinične ateroskleroze. Ateroskleroza je zapleten proces z etiologijo, ki zajema več dejavnikov in vključuje vnetne, fibroproliferativne in angiogene odzive. Gre za kronični vnetni proces arterijske (žilne) stene in debelina karotidne intimne medije (IMT) velja za njen zgodnji označevalec. Namen te študije je bil primerjati subklinično aterosklerozo, vlogo vnetnih citokinov in pomen genetskih polimorfizmov med skupino bolnikov z recidivno-remitentno multiplo sklerozo (RR MS) in skupino zdravih posameznikov, ki so primerljivimi po starosti in spolu.
Keywords: multipla skleroza, ateroskleroza, debelina karotidne intime medije, cistatin C, intelevkin 6, genetski polimorfizmi
Published in DKUM: 31.01.2022; Views: 217; Downloads: 48
.pdf Full text (3,74 MB)

2.
Tehnologija merjenja gleženjskega indeksa z uporabo merilnika abpi md
Sabina Črešnar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Meritev gleženjsko-brahialnega indeksa (GI) predstavlja diagnostično metodo ugotavljanja bolezni perifernih arterijah spodnjih okončin. Začetni namen te študije je bil, raziskati in predstaviti napake meritev, ki se lahko pojavijo na tej avtomatski napravi. Metode: Uporabili smo avtomatski merilnik AMPI MD. Preiskovancem smo neinvazivno izmerili arterijske tlake na okončinah nog in roki. Naprava je dobljene vrednosti tlakov preračunala v vrednost GI. Vsakemu preiskovancu smo izvedli štiri meritve GI v zaporedju: meritev po protokolu, menjava manšete med levo in desno nogo, premikanje med meritvijo in telesna dejavnost pred diagnostičnim postopkom. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo pet udeležencev moškega in ženskega spola, povprečne starosti 35 let. S pridobljenimi rezultati meritev smo ugotovili, da je največ napak v rezultatu pri menjavi leve in desne manšete na nogi. Ugotavljamo, da napravo ni priporočljivo uporabiti pri pacientih s tresavico, saj se odzove z opozorilom (NAPAKA). Telesna dejavnost pred meritvijo se odsvetuje, saj lahko poda lažne normalni GI. Razprava in sklep: Na splošno lahko sklenemo, da ima pri izvedbi diagnostičnih meritev z avtomatskim merilnikom GI velik pomen predhodna umiritev pacienta, da so lahko rezultati, v mejah normale vitalno funkcijske vrednosti (krvni tlak, dihanje in srčni utrip). Dosledna izvedba meritev. Naprava je bolj primerna za hitro pridobitev rezultatov v referenčnih ambulantah in ne pri pacientih z že diagnosticirano boleznijo.
Keywords: periferna arterijska bolezen, gleženjski indeks, ateroskleroza, oscilometrija
Published in DKUM: 03.12.2020; Views: 454; Downloads: 41
.pdf Full text (1,01 MB)

3.
Srčni infarkt kot posledica sladkorne bolezni
Marajka Toplak, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Teoretično izhodišče: Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen, ki je v današnjem svetu čedalje pogostejša. Za njo v večji meri zbolijo odrasli, vedno več obolelih pa je tudi otrok. V Sloveniji število bolnikov s to boleznijo strmo narašča. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen in srčni infarkt kot eno izmed posledic pri tej bolezni. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedenega v Društvu diabetikov Maribor. V raziskavi je sodelovalo 100 članov, pravilno je bilo izpolnjenih 85 anket. Podatke smo obdelali in grafično prikazali s pomočjo programov Microsoft Word in Microsoft Excel ter SPSS 20.0. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da se bolniki zavedajo večjega tveganja za srčno-žilne bolezni kot je srčni infarkt ter, da jim je nudena ustrezna strokovna pomoč in informacije, ki jih potrebujejo. Sladkorni bolniki znajo prepoznati znake srčnega infarkta ter v veliki večini tudi pravilno odreagirati. Sklep: Sladkorna bolezen je bolezen, s katero se morajo bolniki naučiti živeti. Z zdravim načinom življenja si podaljšujejo življenjsko dobo in zmanjšujejo možnost za kronične zaplete, ki vodijo do resnih stanj kot je srčni infarkt. Menimo, da je bistvenega pomena pri srčnem infarktu zgodnje prepoznavanje znakov ter takojšnje ukrepanje.
Keywords: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja, ateroskleroza
Published in DKUM: 21.12.2017; Views: 1085; Downloads: 189
.pdf Full text (1,03 MB)

4.
POMEN GENSKIH POLIMORFIZMOV OKSIDACIJSKEGA STRESA PRI ATEROSKLEROZI VRATNIH ARTERIJ BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2
Marija Šantl Letonja, 2012, dissertation

Abstract: Ateroskleroza je eden glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu. Ateroskleroza karotidnih arterij je kazalnik sistemske ateroskleroze in izvor embolizmov, ki povzročijo prehodno ishemično atako ali možgansko kap. Oksidativni stres igra pomembno vlogo pri patogenezi skadkorne bolezni tipa 2 (SB), ki jo označujeta pospešen razvoj mikro- in makrovaskularnih zapletov. Miokardni infarkt in možganska kap se pri bolnikih s SB pojavljata do 4-krat pogosteje kot pri bolnikih brez SB in sta povezana z večjim številom zapletov in večjo umrljivostjo. Povečane dovzetnosti za aterosklerozo pri bolnikih s SB ne moremo v celoti pojasniti samo s pomočjo klasičnih dejavnikov tveganja. Stopnja oksidativnega stresa se pri posameznikih razlikuje in je vsaj delno genetsko pogojena. Genetski označevalci, ki so vpleteni v oksidativni stres, bi lahko igrali pomembno vlogo pri aterosklerozi karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Postavili smo hipotezo, da genetski dejavniki, ki povečujejo oksidativni stres, vplivajo na nastanek ateroskleroze karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Z asociacijsko raziskavo smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezava med polimorfizmom +35A/C gena za SOD1, polimorfizmom Val16Ala gena za SOD2, polimorfizmom Gly/Arg gena za SOD3, polimorfizmom -262 C/T gena za katalazo, polimorfizmom Ile105Val gena za GSTP1, polimorfizem genov za GSTM1 in GSTT1, polimorfizmom 242 C/T gena za p22phox NAD(P)H, polimorfizmom -463A/G gena za mieloperoksidazo, polimorfizmom 4a/b gena za eNOS in polimorfizmom 277 A/G gena za iNOS in aterosklerozo karotidnih arterij pri bolnikih s SB. V presečno raziskavo smo vključili 287 bolnikov s SB tipa 2 in 158 zdravih oseb, ki so bile po spolu in starosti primerljive s preiskovanci s SB. Na ta način smo dobili referenčno skupino za primerjavo debeline intime in medije (DIM) v Pomurju. Preiskovancem smo opravili dvojno barvno dopplersko preiskavo karotidnih arterij in biokemijske preiskave s standardnimi bio-kemijskimi postopki. Vsi preiskovanci so bili slovanskega porekla in niso bili v sorodu. Poli-morfizme smo testirali s pomočjo verižne reakcije s polimerazo, s pomočjo multipleks reakcije PCR in z metodo PCR v realnem času. V pomurski populaciji je DIM pri bolnikih s SB značilno večja kot v zdravih preiskovancih brez diabetesa (1,09 ± 0,12 mm vs. 0,98 ± 0,14 mm; P=0,001). Pri bolniki s SB smo ugotovili, da je ničelni alel GSTT1-0 gena za GSTT1 tvegani alel za večji seštevek plakov na karotidnih arterijah. Genotip TT polimorfizma C242T gena za p22phox NAD(P)H je zaščitni genotip pred aterosklerozo karotid pri bolnikih s SB tipa 2 v Pomurju. Genotip bb polimorfizma 4a/b v intronu 4 gena za eNOS je tvegani genotip za visoki seštevek plakov. Z multivariatno regresijsko analizo smo ugotovili, da imajo nosilci alela T polimorfizma -262 C/T gena za katalazo pomembno nižjo nevarnost tveganja za visok seštevek plakov kot nosilci alela C. Z asociacijsko raziskavo nismo ugotovili povezave med polimorfizmi +35A/C gena za SOD1, Val16Ala gena za SOD2, Gly/Arg gena za SOD3, Ile105Val gena za GSTP1, -463A/G gena za mieloperoksidazo, gena za GSTM1, gena za GSTT1 in 277 A/G gena za iNOS ter aterosklerozo karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Z rezultati raziskave smo dobili podatke, ki bodo doprinesli k boljšemu razumevanju pomena genetskih in biokemijskih dejavnikov tveganja pri nastanku ateroskleroze karotid, prav tako pa tudi potrjujejo njihovo pomembno vlogo pri strukturi plakov in razširjenosti plakov pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Keywords: sladkorna bolezen, karotidna ateroskleroza, klasični dejavniki tveganja za srčnožilna obolenja, debelina intime - medije, seštevek plakov, debelina plakov, oksidativni stres, polimorfizmi genov oksidativnega stresa, Cu/Zn superoksidna dismutaza, Mn superoksidna dismutaza, zunajcelična superoksidna dismutaza, katalaza, mieloperoksidaza, glutationska transferaza, NAD(P)H-oksidaza, endotelna dušikova oksidaza, inducibilna dušikova oksidaza
Published in DKUM: 25.05.2012; Views: 4591; Downloads: 325
.pdf Full text (2,52 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica