1. Ultrasonographic and classical risk factors of carotid atherosclerosis in patients with type-2 diabetes mellitusMarija Šantl-Letonja, Mitja Letonja, Jovana Nikolajević, Danijel Petrovič, 2013, review article Abstract: Purpose: We determined the prevalence of the clinical and biochemical risk factors as well as the extent of atherosclerosis in carotid arteries in patients with diabetes mellitus type 2(DMT2). Methods: A total of 289 subjects with DMT2 and 157 healthy subjects were enrolled in this prospective cross-sectional study. Leveles of total cholesterol, high-density lipoprotein-cholesterol (HDL-C), low-density lipoprotein-cholesterol (LDL-C), triglycerides, fasting, blood glucose, fribrinogen, and high-sensitivity C-reactive protein (hsCRP) were measured using standard biochemical methods. Carotid atherosclerosis was assessed by ultrasonography. Intima media thickness (IMT), plaque type and plaque score were also determined.
Keywords: karotidna ateroskleroza, sladkorna bolezen, metabolni sindrom
Published in DKUM: 12.04.2024; Views: 218; Downloads: 12
 Full text (361,29 KB)
This document is also a collection of 1 document! |
2. |
3. |
4. Atherosclerosis, epigenetic modifications, and arterial stiffnessNejc Piko, Robert Ekart, Sebastjan Bevc, Radovan Hojs, 2017, review article Keywords: ateroskleroza, epigenetika, togost arterij
Published in DKUM: 09.04.2024; Views: 218; Downloads: 19
Full text (111,19 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document! |
5. Pospešena ateroskleroza pri bolnicah z revmatoidnim artritisom in pomen metaloproteaz ter novejših biokemičnih kazalcevMetka Koren Krajnc, 2023, doctoral dissertation Abstract: Bolniki z revmatoidnim artritisom (RA) imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo, glavni vzrok smrti predstavljajo srčno-žilna obolenja. Povečanega tveganja ni mogoče pojasniti zgolj s klasičnimi dejavniki tveganja (debelost, povišan krvni tlak, hiperlipidemija, kajenje). Vedno več je dokazov, da bi lahko kronično vnetje povečevalo tveganje za srčno žilna obolenja. V naši prospektivni raziskavi smo 15 let opazovali 70 bolnic z RA in 40 zdravih kontrol, brez klasičnih dejavnikov tveganja, ob vključitvi so bile vse premenopavzalne. Spremljali smo klasične dejavnike tveganja, vnetne pokazatelje (sedimentacijo, C reaktivni protein), citokine (interlevkin-6 (IL-6), tumorje nekrotizirajoči faktor alfa (TNF alfa)) in adhezijske molekule (ICAM in VCAM). Prisotnost aterosklerotičnega procesa smo ocenjevali z ultrazvočno preiskavo karotidnih arterij. Preiskovanke z RA so imele enako debelino intimo medije kot zdrave kontrole, potrdili pa smo statistično višje število plakov pri bolnicah z RA, kot pri zdravih kontrolah. Med skupinama ni bilo razlik v primerjavi klasičnih dejavnikov tveganja, potrdili smo statistično pomembne razlike v neklasičnih dejavnikov tveganja. Rezultati podpirajo teorijo vnetja kot dejavnika tveganja za pospešeno aterosklerozo pri bolnicah z RA.
Keywords: revmatoidni artritis, ateroskleroza, metaloproteainaze
Published in DKUM: 24.10.2023; Views: 541; Downloads: 43
Full text (1,05 MB) |
6. Analiza povezav med arterijsko togostjo, ekspresijskim profilom mikroRNK iz periferne krvi in stopnjo aterosklerotične prizadetosti koronarnih arterij pri bolnikih z normalnim ali zmanjšanim ledvičnim delovanjemNejc Piko, 2022, doctoral dissertation Abstract: Ateroskleroza je kronična vnetna bolezen arterij, ki vodi v zoženje svetline žil ter v ishemično okvaro tkiv in organov v povirju prizadetih arterij. Med srčnožilne bolezni uvrščamo ishemično bolezen srca, periferno arterijsko bolezen, bolezni možganskih žil ter anevrizme prsne in trebušne aorte. Predstavljajo enega izmed najpogostejših vzrokov umrljivosti v razvitem svetu in so neposredna posledica napredovale ateroskleroze. Kronična ledvična bolezen je pomemben dejavnik tveganja za srčnožilne bolezni. Arterijska togost označuje zmanjšano podajnost arterij in je povezana s strukturnimi in funkcionalnimi spremembami v žilni steni in pretoku krvi. MikroRNK so ključni epigenetski regulatorji številnih procesov v telesu in imajo velik potencial pri prepoznavanju in zdravljenju srčnožilnih bolezni.
V naši študiji smo analizirali povezave med koronarno arterijsko boleznijo, periferno arterijsko boleznijo in arterijsko togostjo pri bolnikih z in brez kronične ledvične bolezni. Prav tako smo analizirali ekspresijski profil mikroRNK molekul pri bolnikih z najvišjimi in najnižjimi vrednostmi hitrosti karotidno-femoralnega pulznega vala.
Rezultati naše študije dokazujejo, da imajo bolniki s kronično ledvično boleznijo višjo arterijsko togost ter nižji gleženjski indeks. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo je bilo nekoliko več trožilne koronarne arterijske bolezni, vendar razlika v primerjavi z bolniki brez kronične ledvične bolezni ni bila statistično pomembna.
V ekspresiji mikroRNK razlik ni bilo.
Keywords: ateroskleroza, arterijska togost, kronična ledvična bolezen, srčnožilna bolezen, mikro RNK
Published in DKUM: 16.02.2023; Views: 568; Downloads: 80
Full text (3,48 MB) |
7. Subklinična ateroskleroza pri bolnikih z recidivno-remitentno obliko multiple skleroze – pomen klasičnih dejavnikov tveganja, vnetja in genetskih polimorfizmovTomaž Omerzu, 2021, doctoral dissertation Abstract: Multipla skleroza (MS) je kronična in vnetna bolezen osrednjega živčevja. Vnetje je prisotno v vseh stopnjah multiple skleroze in lahko povzroči dovzetnost za razvoj subklinične ateroskleroze. Ateroskleroza je zapleten proces z etiologijo, ki zajema več dejavnikov in vključuje vnetne, fibroproliferativne in angiogene odzive. Gre za kronični vnetni proces arterijske (žilne) stene in debelina karotidne intimne medije (IMT) velja za njen zgodnji označevalec. Namen te študije je bil primerjati subklinično aterosklerozo, vlogo vnetnih citokinov in pomen genetskih polimorfizmov med skupino bolnikov z recidivno-remitentno multiplo sklerozo (RR MS) in skupino zdravih posameznikov, ki so primerljivimi po starosti in spolu.
Keywords: multipla skleroza, ateroskleroza, debelina karotidne intime medije, cistatin C, intelevkin 6, genetski polimorfizmi
Published in DKUM: 31.01.2022; Views: 1065; Downloads: 144
Full text (3,74 MB) |
8. Tehnologija merjenja gleženjskega indeksa z uporabo merilnika abpi mdSabina Črešnar, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Meritev gleženjsko-brahialnega indeksa (GI) predstavlja diagnostično metodo ugotavljanja bolezni perifernih arterijah spodnjih okončin. Začetni namen te študije je bil, raziskati in predstaviti napake meritev, ki se lahko pojavijo na tej avtomatski napravi.
Metode: Uporabili smo avtomatski merilnik AMPI MD. Preiskovancem smo neinvazivno izmerili arterijske tlake na okončinah nog in roki. Naprava je dobljene vrednosti tlakov preračunala v vrednost GI. Vsakemu preiskovancu smo izvedli štiri meritve GI v zaporedju: meritev po protokolu, menjava manšete med levo in desno nogo, premikanje med meritvijo in telesna dejavnost pred diagnostičnim postopkom.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo pet udeležencev moškega in ženskega spola, povprečne starosti 35 let. S pridobljenimi rezultati meritev smo ugotovili, da je največ napak v rezultatu pri menjavi leve in desne manšete na nogi. Ugotavljamo, da napravo ni priporočljivo uporabiti pri pacientih s tresavico, saj se odzove z opozorilom (NAPAKA). Telesna dejavnost pred meritvijo se odsvetuje, saj lahko poda lažne normalni GI.
Razprava in sklep: Na splošno lahko sklenemo, da ima pri izvedbi diagnostičnih meritev z avtomatskim merilnikom GI velik pomen predhodna umiritev pacienta, da so lahko rezultati, v mejah normale vitalno funkcijske vrednosti (krvni tlak, dihanje in srčni utrip). Dosledna izvedba meritev. Naprava je bolj primerna za hitro pridobitev rezultatov v referenčnih ambulantah in ne pri pacientih z že diagnosticirano boleznijo.
Keywords: periferna arterijska bolezen, gleženjski indeks, ateroskleroza, oscilometrija
Published in DKUM: 03.12.2020; Views: 1170; Downloads: 71
Full text (1,01 MB) |
9. Srčni infarkt kot posledica sladkorne bolezniMarajka Toplak, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Teoretično izhodišče: Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen, ki je v današnjem svetu čedalje pogostejša. Za njo v večji meri zbolijo odrasli, vedno več obolelih pa je tudi otrok. V Sloveniji število bolnikov s to boleznijo strmo narašča. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen in srčni infarkt kot eno izmed posledic pri tej bolezni.
Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedenega v Društvu diabetikov Maribor. V raziskavi je sodelovalo 100 članov, pravilno je bilo izpolnjenih 85 anket. Podatke smo obdelali in grafično prikazali s pomočjo programov Microsoft Word in Microsoft Excel ter SPSS 20.0.
Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da se bolniki zavedajo večjega tveganja za srčno-žilne bolezni kot je srčni infarkt ter, da jim je nudena ustrezna strokovna pomoč in informacije, ki jih potrebujejo. Sladkorni bolniki znajo prepoznati znake srčnega infarkta ter v veliki večini tudi pravilno odreagirati.
Sklep: Sladkorna bolezen je bolezen, s katero se morajo bolniki naučiti živeti. Z zdravim načinom življenja si podaljšujejo življenjsko dobo in zmanjšujejo možnost za kronične zaplete, ki vodijo do resnih stanj kot je srčni infarkt. Menimo, da je bistvenega pomena pri srčnem infarktu zgodnje prepoznavanje znakov ter takojšnje ukrepanje.
Keywords: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja, ateroskleroza
Published in DKUM: 21.12.2017; Views: 2158; Downloads: 243
Full text (1,03 MB) |
10. POMEN GENSKIH POLIMORFIZMOV OKSIDACIJSKEGA STRESA PRI ATEROSKLEROZI VRATNIH ARTERIJ BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2Marija Šantl Letonja, 2012, dissertation Abstract: Ateroskleroza je eden glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu. Ateroskleroza karotidnih arterij je kazalnik sistemske ateroskleroze in izvor embolizmov, ki povzročijo prehodno ishemično atako ali možgansko kap. Oksidativni stres igra pomembno vlogo pri patogenezi skadkorne bolezni tipa 2 (SB), ki jo označujeta pospešen razvoj mikro- in makrovaskularnih zapletov. Miokardni infarkt in možganska kap se pri bolnikih s SB pojavljata do 4-krat pogosteje kot pri bolnikih brez SB in sta povezana z večjim številom zapletov in večjo umrljivostjo. Povečane dovzetnosti za aterosklerozo pri bolnikih s SB ne moremo v celoti pojasniti samo s pomočjo klasičnih dejavnikov tveganja. Stopnja oksidativnega stresa se pri posameznikih razlikuje in je vsaj delno genetsko pogojena. Genetski označevalci, ki so vpleteni v oksidativni stres, bi lahko igrali pomembno vlogo pri aterosklerozi karotidnih arterij pri bolnikih s SB.
Postavili smo hipotezo, da genetski dejavniki, ki povečujejo oksidativni stres, vplivajo na nastanek ateroskleroze karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Z asociacijsko raziskavo smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezava med polimorfizmom +35A/C gena za SOD1, polimorfizmom Val16Ala gena za SOD2, polimorfizmom Gly/Arg gena za SOD3, polimorfizmom -262 C/T gena za katalazo, polimorfizmom Ile105Val gena za GSTP1, polimorfizem genov za GSTM1 in GSTT1, polimorfizmom 242 C/T gena za p22phox NAD(P)H, polimorfizmom -463A/G gena za mieloperoksidazo, polimorfizmom 4a/b gena za eNOS in polimorfizmom 277 A/G gena za iNOS in aterosklerozo karotidnih arterij pri bolnikih s SB.
V presečno raziskavo smo vključili 287 bolnikov s SB tipa 2 in 158 zdravih oseb, ki so bile po spolu in starosti primerljive s preiskovanci s SB. Na ta način smo dobili referenčno skupino za primerjavo debeline intime in medije (DIM) v Pomurju. Preiskovancem smo opravili dvojno barvno dopplersko preiskavo karotidnih arterij in biokemijske preiskave s standardnimi bio-kemijskimi postopki. Vsi preiskovanci so bili slovanskega porekla in niso bili v sorodu. Poli-morfizme smo testirali s pomočjo verižne reakcije s polimerazo, s pomočjo multipleks reakcije PCR in z metodo PCR v realnem času.
V pomurski populaciji je DIM pri bolnikih s SB značilno večja kot v zdravih preiskovancih brez diabetesa (1,09 ± 0,12 mm vs. 0,98 ± 0,14 mm; P=0,001). Pri bolniki s SB smo ugotovili, da je ničelni alel GSTT1-0 gena za GSTT1 tvegani alel za večji seštevek plakov na karotidnih arterijah. Genotip TT polimorfizma C242T gena za p22phox NAD(P)H je zaščitni genotip pred aterosklerozo karotid pri bolnikih s SB tipa 2 v Pomurju. Genotip bb polimorfizma 4a/b v intronu 4 gena za eNOS je tvegani genotip za visoki seštevek plakov. Z multivariatno regresijsko analizo smo ugotovili, da imajo nosilci alela T polimorfizma -262 C/T gena za katalazo pomembno nižjo nevarnost tveganja za visok seštevek plakov kot nosilci alela C. Z asociacijsko raziskavo nismo ugotovili povezave med polimorfizmi +35A/C gena za SOD1, Val16Ala gena za SOD2, Gly/Arg gena za SOD3, Ile105Val gena za GSTP1, -463A/G gena za mieloperoksidazo, gena za GSTM1, gena za GSTT1 in 277 A/G gena za iNOS ter aterosklerozo karotidnih arterij pri bolnikih s SB.
Z rezultati raziskave smo dobili podatke, ki bodo doprinesli k boljšemu razumevanju pomena genetskih in biokemijskih dejavnikov tveganja pri nastanku ateroskleroze karotid, prav tako pa tudi potrjujejo njihovo pomembno vlogo pri strukturi plakov in razširjenosti plakov pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Keywords: sladkorna bolezen, karotidna ateroskleroza, klasični dejavniki tveganja za srčnožilna obolenja, debelina intime - medije, seštevek plakov, debelina plakov, oksidativni stres, polimorfizmi genov oksidativnega stresa, Cu/Zn superoksidna dismutaza, Mn superoksidna dismutaza, zunajcelična superoksidna dismutaza, katalaza, mieloperoksidaza, glutationska transferaza, NAD(P)H-oksidaza, endotelna dušikova oksidaza, inducibilna dušikova oksidaza
Published in DKUM: 25.05.2012; Views: 5476; Downloads: 365
Full text (2,52 MB) |
