| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 22
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Kozmološki center Križevci
Ivana Banfić, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo ponuja idejno zasnovo Kozmološkega centra v Križevcih. Tema dela izhaja iz realne potrebe po prostorih oz. stavbi, ki bi imela izobraževalno in raziskovalno vlogo. Delo je sestavljeno iz dveh delov, v prvem delu so definirana teoretična izhodišča, potrebna za razumevanje vseh zahtev, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju. Drugi, grafični del, zajema prikaze ponujene rešitve v obliki zasnov, tlorisov, prerezov, prostorskih prikazov in podobno. Stavba Kozmološkega centra je zasnovana na izbrani lokaciji, ki se nahaja v že deloma prenovljenem območju mesta. V bližini izbrane lokacije so objekti, ki so namensko podobni namembnosti nove stavbe (knjižnica, srednja šola, vrtec, razvojni center in tehnološki park ...) in se z umestitvijo kozmološkega centra dokonča območje javnih dejavnosti v mestu. Objekt je programsko razdeljen na dva dela, raziskovalni in izobraževalni, kjer s svojo obliko in namembnostjo najbolj izstopa planetarij, umeščen v kupolo premera 12 m. Drugi prostori so razporejeni v dveh etažah, ki se ovijeta okoli kupole. Osrednji prostor zunanjega prostora je atrij, ki je poglobljen za višino ene etaže in je oblikovan kot zunanji avditorij, v katerem se lahko izvajajo različni dogodki.
Keywords: arhitektura, arhitekturna zasnova, kozmologija, planetarij, astronomija
Published: 07.02.2020; Views: 594; Downloads: 162
.pdf Full text (31,69 MB)

2.
Radijski teleskop Jove pri poučevanju astronomskih vsebin
Alex Wirth, 2018, master's thesis

Abstract: Vesolje preučujemo tudi tako, da analiziramo elektromagnetno valovanje, ki ga prejmemo od astronomskih teles. Če bi zanemarili radijske valove, bi zanemarili velik del informacij, ki jih prejmemo od astronomskih teles. V magistrski nalogi obravnavamo radijske teleskope in njihovo fizikalno ozadje v splošnem, posebno pozornost pa namenimo radijskemu teleskopu Jove. Z našim radijskim teleskopom Jove smo z učenci oz. dijaki izvedli študiji primera na osnovni šoli in gimnaziji. Vključitev radijskega teleskopa pri obravnavi astronomskih vsebin nazorno pokaže, da vidna svetloba ni edini del spektra elektromagnetnega valovanja. Dodatna prednost pa je, da lahko radijske valove iz vesolja zaznavamo na zemeljskem površju podnevi in ponoči.
Keywords: radijski teleskop, radijski valovi, astronomija, fizika, osnovna šola, gimnazija
Published: 24.04.2018; Views: 645; Downloads: 110
.pdf Full text (2,94 MB)

3.
Motivacija učencev v procesu vnašanja sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike osnovne šole
Dominik Robič, 2017, master's thesis

Abstract: Fizika spada v eno izmed temeljnih ved, ki so skozi zgodovino spreminjale razvoj človeštva [1]. Žal je fizika kot predmet v osnovni šoli pri učencih manj priljubljena, tudi če njeno priljubljenost primerjamo samo z naravoslovnimi predmeti [2]. Zanimalo nas je, kako je mogoče povečati motivacijo učencev pri pouku fizike [3]. Raziskali smo razloge za nižjo motivacijo učencev pri pouku fizike ter preučili, katere metode ob uporabi frontalne oblike dela naj učitelj uporabi, da bo motivacija višja [4]. Motivacija pri pouku razlaga stopnjo zanimanja in napora, ki jo učenec vlaga v različna udejstvovanja, ki so lahko zaželena ali nezaželena pri njihovih učiteljih [5]. Kako se bo učenec odzval na določeno snov, je odvisno od njegove predispozicije in njegovih motivov [6]. Brophy trdi, da je v osnovi učenje za učence dolgočasno in frustrirajoče, saj učence najprej prisilimo, da pridejo k pouku in jih nato učimo stvari, v katerih ne vidijo uporabne vrednosti [7]. Da bi učencem snov približali in vzpodbudili lastno iniciativo k razmišljanju ter jih bolje motivirali, uporabimo različne metode. Zanimalo nas je, katere didaktične metode so pri učencih bolj motivirajoče in o katerih predlaganih temah izven vsebin učnega načrta si učenci želijo izvedeti več. Kimura ugotavlja, da smo moški in ženske glede na način razmišljanja različni, zato je bilo zanimivo preveriti, kako se motivacija pri pouku fizike razlikuje glede na spol [8]. Predvidevali smo tudi vpliv stratuma. Analizirali smo teme, ki niso sestavni del vsebin učnih načrtov za fiziko 8. in 9. razreda osnovne šole. Preučili smo, ali obstajajo razlike v motivaciji učencev glede na izbiro teme v povezavi s starostjo (vpeljava iste teme v 8. oziroma 9. razredu). V empiričnem delu naloge smo predstavili osnovne podatke o raziskavi, v katero je bilo v obdobju dveh šolskih let (2009/2010 in 2010/2011) zajetih 365 učencev iz sedmih slovenskih osnovnih šol [9]. Na podlagi zbranih podatkov smo opravili analize o spremembi stanja motivacije glede na stanje motivacije pred in po izvedbi učne ure. Stanje motivacije smo preučili glede na vpliv: didaktičnega pristopa (metoda razlage, delo z besedilom, uporaba IKT; vse v kombinaciji s frontalno obliko dela), stratuma (mestna, podeželska in primestna šola) razreda (8., 9. razred), spola (moški, ženski) in tematskega področja (energetika, svetloba, astronomija in drugo) [10] [11]. Z našo raziskavo smo ugotovili, kdaj vključiti določeno temo v pouk fizike, in preverili, katerega izmed izbranih treh pristopov je najbolj smiselno uporabiti za določeno temo, da bi pri učencih dosegli višjo motivacijo.
Keywords: motivacija, energetika, svetloba, astronomija, vreme
Published: 25.08.2017; Views: 872; Downloads: 92
.pdf Full text (2,28 MB)

4.
Sistematičen pregled aktivnosti s področja astronomije v vrtcu
Katja Horvat, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se osredotočimo na dejavnosti s področja astronomije, ki so primerne za neposredno uporabo v praksi pri delu s predšolskimi otroci. V prvem delu postavimo teoretična izhodišča in opišemo pojme s področja astronomije. V drugem delu predstavimo sistematičen pregled dejavnosti, ki smo jih razvrstili glede na čas (dnevne in nočne aktivnosti) in prostor izvajanja (zunanje in notranje aktivnosti). Na več kot trideset primerih prikažemo zanimiv in pester nabor aktivnosti, ob katerih lahko otroci spoznajo naše Osončje, zvezde, gibanje Lune, svetlobo in sence, delovanje raket, itd.. Dejavnosti v veliki meri predvidevajo aktivno vključevanje otrok, kar še toliko bolj pripomore k samemu zanimanju in motivaciji za spoznavanje astronomije.
Keywords: astronomija, vrtec, vesolje, naravoslovje v vrtcu, planeti in nebesna telesa
Published: 09.05.2017; Views: 1092; Downloads: 236
.pdf Full text (1,93 MB)

5.
Kako učenci razrednega pouka razumejo pojav zvezdni utrinek
Sonja Tamše, 2017, master's thesis

Abstract: Namen magistrska dela je raziskati, kako učenci prekmurskih šol v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju razumejo pojem zvezdni utrinek oziroma meteor. Meteorji so eni izmed najzanimivejših pojavov, ki jih lahko opazujemo na nebu samo s prostim očesom, kar lahko deluje tudi zelo motivacijsko. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V prvem delu so predstavljeni: sončni sistem, utrinki oz. meteorji ter razvitost astronomije v prekmurski regiji. V empiričnem delu je predstavljena metodologija dela ter rezultati in analiza anketnega vprašalnika, kjer nas je zanimalo, kakšno vlogo imajo leta pri opazovanju neba ter ali obstajajo razlike med poznavanjem pojma pri starejših in mlajših učencih, med učenci z boljšim učnim uspehom ter med učenci, ki so vključeni v astronomske krožke. Predstavljeni bodo tudi podatki, kje so učenci pridobili informacije o utrinkih, ter ali jih omenjena tema sploh zanima. Rezultati so pokazali, da starost ne predstavlja ključne vloge pri razumevanju pojava, je pa zanimanje tisto, ki močno pripomore k boljšemu razumevanju, saj so učenci, ki so izkazali zanimanje za utrinke ali pa so člani astronomskega krožka, pravilneje odgovarjali na zastavljena vprašanja.
Keywords: Meteor, opazovanje meteorjev, astronomija, poznavanje pojma, razredni pouk
Published: 03.04.2017; Views: 742; Downloads: 122
.pdf Full text (2,28 MB)

6.
Opazovanje planetov in nove tehnologije
Monika Emeršič, 2016, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati poznavanje in uporabo računalniških programov ter mobilnih aplikacij pri obravnavi astronomskih učnih vsebin. V preteklosti so nebo opazovali s prostim očesom, ali s pomočjo daljnogleda in teleskopa. Danes lahko opazujemo nebo tudi s pomočjo novih tehnologij. V teoretičnem delu magistrske predstavimo, kako so odkrivali in opazovali naše planete ter opazovali nebo in njegove objekte nekoč in kako to počnemo danes. Predvsem se osredotočimo na nove tehnologije, računalniške programe in mobilne aplikacije, s katerimi lahko danes še natančneje opazujemo nebo. V empiričnem delu naloge izvedemo empirično raziskavo na osnovnih šolah s pomočjo anketnega vprašalnika za učence in učitelje. Raziščemo, ali otroci opazujejo nočno nebo in s katerimi pripomočki si pri tem pomagajo. Preučimo tudi, kdo jim pri opazovanju pomaga in ali poznajo za to primerne računalniške programe ter mobilne aplikacije. Rezultati so pokazali, da učenci v večini primerov nebo ponoči opazujejo s prostim očesom. Malo je takšnih, ki za opazovanje uporabijo daljnogled in teleskop. Ugotovili smo tudi, da je malo učencev, ki za opazovanje nočnega neba uporabljajo računalniške programe in mobilne aplikacije. Rezultati so presenetljivi, saj smo predvidevali, da bodo učenci bolj seznanjeni z novejšo tehnologijo, ki se pojavlja na trgu. Pri učiteljih smo proučili, ali pri obravnavi učnih snovi uporabljajo sodobnejše tehnologije ter kaj od tega poznajo. Ugotovili smo, da tudi učitelji v veliki večini ne poznajo konkretnih računalniških programov in mobilnih aplikacij, ki bi jih lahko uporabljali pri pouku. Zato smo v zaključnem delu predlagali uvedbo seminarjev za učitelje. Z anketo smo ugotovili, da bi se velika večina učiteljev želela udeležiti tovrstnih seminarjev.
Keywords: astronomija, opazovanje planetov, računalniški programi, mobilne aplikacije, možnosti uporabe v šoli
Published: 18.01.2017; Views: 869; Downloads: 157
.pdf Full text (2,28 MB)

7.
Primerjava poučevanja fizike in astronomije na izbranih osnovnih in srednjih šolah v Avstriji in Sloveniji
Doroteja Kardum, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vzgoja in izobraževanje sta temelja prihodnosti in osnovni človekovi pravici sodobnega sveta. Vsaka država, ki se zaveda pomembnosti kvalitetnega izobraževanja in kaj ji ta na daljši rok prinese, želi ustvariti izobraževalni sistem, ki bi državljane izoblikoval v samostojne in odgovorne osebke, ki se lahko opirajo na kakovostno pridobljeno znanje, obenem pa, najbolj ustrezal potrebam države same. V diplomskem delu smo raziskovali štiri velika poglavja izobraževalnega sistema Slovenije in Avstrije. V prvem poglavju smo opisovali in med seboj primerjali sisteme primarne, sekundarne in terciarne ravni izobraževanja obeh držav. Opisali smo učne načrte primarnega in izbrane učne načrte sekundarnega izobraževanja predmetov iz vsebin fizike in astronomije. Zanimalo nas je, v čem so si učni načrti obeh držav na določeni ravni med seboj podobni in v čem se razlikujejo. V tretjem poglavju smo raziskovali avtonomijo učiteljev obeh držav. Pri tem smo na primarni, nižji in višji sekundarni ravni izobraževanja izvedli intervjuje učiteljev in jih povprašali o njihovem osebnem mnenju, kako avtonomni so pri urah pouka iz vsebin iz fizike in astronomije, izbiri učnih metod, učbenikov, ocenjevanju znanja, nakupih fizikalnih pripomočkov, načrtovanju ekskurzij na temo fizike in astronomije ter o številu ur, ki jih lahko namenijo temam po lastni izbiri. Odgovore smo analizirali in med seboj primerjali. V zadnjem poglavju diplomskega dela smo opisali izobraževanje učitelja fizike obeh držav in med seboj primerjali predmetnike izbranih fakultet, ki nudijo izobraževalne programe fizike, saj smo predvidevali, da do razlik pride tudi tam.
Keywords: Šolski sistem, poučevanje, avtonomija učitelja, učni načrti, fizika in astronomija.
Published: 25.11.2016; Views: 1311; Downloads: 80
.pdf Full text (1,36 MB)

8.
PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O ZEMLJI, LUNI IN SONCU KOT NEBESNIH TELESIH
Katja Kop, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti, kako je učenje o znanosti lahko otrokom zanimivo. Otroci so po naravi radovedni in astronomija jim ponuja zanimive novosti. Zanimalo nas je, koliko otroci poznajo planete, Sonce in Luno ter kako se njihovo mišljenje spreminja skozi proces učenja. V raziskavo je bilo vključenih 17 otrok iz vrtca Borisa Pečeta. Otrokom smo zastavili vprašanja in nekaj risalnih nalog. V začetku nas je zanimalo, kakšne so predstave otrok o Zemlji, Luni in Soncu. Ugotovili smo, da otroci poznajo Luno in Sonce, saj radi opazujejo nebo, vendar o njiju nimajo veliko podatkov. O Zemlji imajo otroci malo predstave in ne poznajo njenih lastnosti, saj je ne morejo opazovati kot Luno in Sonce. Kasneje smo preko iger, aktivnosti in zanimivih dejstev otroke podučili o osnovah astronomije. Na koncu smo ponovno preverili njihovo znanje. Zanimalo nas je, v kolikšni meri se bodo odgovori spremenili glede na pridobljeno znanje. Glede na rezultate smo ugotovili, da so otroci pridobili novo znanje oz. so nadgradili predhodnega. Prav tako je razvidno, da se otroci zavedajo osnovnih konceptov astronomije in si znajo razlagati nekatere astronomske dogodke. Rezultati kažejo, da je predstavo otrok o Zemlji, Soncu in Luni mogoče izboljšati s primernimi dodatnimi aktivnostmi, s čimer lahko predlogi iz diplomskega dela pripomorejo k izboljšanju načrtovanja dela vzgojiteljev v vrtcu.
Keywords: osnovna astronomija, planeti, Sonce, Luna, Zemlja, predšolski otrok
Published: 15.11.2016; Views: 1179; Downloads: 150
.pdf Full text (1,43 MB)

9.
OTROKOVO RAZUMEVANJE ASTRONOMIJE S POUDARKOM NA RAZUMEVANJU GRAVITACIJE
Romana Tekmec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo sega na področje astronomije in obravnave astronomskih vsebin v vrtcu. Pojavi na nebu zaradi svoje mističnosti in nepopolne raziskanosti burijo domišljijo tako odraslim kot otrokom. Vzgojitelji v vrtcu imamo ključno vlogo pri pravilni interpretaciji znanstvenih razlag astronomskih pojavov v zgodnji fazi otrokovega razvoja. Na vprašanja otrok in ugibanja ponudimo primerne, vendar znanstveno podkrepljene, odgovore. V tem delu pokažemo, da lahko do teh odgovorov otroci pridejo tudi sami, z aktivno udeležbo pri takšnih dejavnostih, ki razširjajo konstrukt znanja s tega področja. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, se osredotočimo na to, kaj je mišljenje, kako otrok gradi konstrukt znanja, kaj vpliva na učenje in kako novo znanje poveže z že osvojenim. Poudarek je na zgodnjem učenju naravoslovja pri predšolskem otroku, razvoj pojmov iz naravoslovja in nekatere strategije učenja naravoslovja. Ker je polje astronomije zelo široko, smo se osredotočili na en del, to je gravitacijo. Konkretizirali smo razčlenitev konceptov mišljenja o pojmu Zemlja in njenega gravitacijskega polja. Ker praktični del naše raziskave temelji na neposrednem delu z otroki, podrobneje predstavimo otroško igro kot osnovo za spoznavanje bližnjega in širšega okolja. V praktičnem delu predstavimo dejavnosti in igre, ki smo jih z otroki izvedli z namenom, da jim približamo pojem gravitacije. V obdobju dveh tednov smo izvedli štiri naravoslovne dejavnosti. Pri ugotavljanju začetnega znanja otrok smo ugotovili, da večina anketiranih otrok tvori neznanstvene konstrukte znanja s področja razumevanja gravitacije. Prav tako smo ugotovili, da je otrokovo znanje o gravitaciji razpršeno in da so nekateri delčki znanja otrokom razloženi napačno, kar zavira proces učenja. Skozi evalvacije dejavnosti pa smo sproti spremljali napredek v otrokovem znanju. V sklepnem delu strnemo naše ugotovitve in jih primerjamo z raziskavami, ki so jih na tem področju izvedli vrtci v tujini. Na tej podlagi dajemo vizijo nadaljnjega dela. Mnogo je namreč tem, odprtih vprašanj in dilem. Mnogo je tudi otroških ugibanj. Kako daleč si upamo raziskovati z otroki?
Keywords: elementarna astronomija, razčlenitev konceptov mišljenja, gravitacija, predšolski otrok, igra v predšolskem obdobju
Published: 20.09.2016; Views: 1092; Downloads: 90
.pdf Full text (1,41 MB)

10.
Astronomija skozi prizmo poučevanja v 4. razredu osnovne šole - Naše osončje
Miloš Osterc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga »Astronomija skozi prizmo poučevanja v 4. razredu osnovne šole - Naše osončje« je sestavljena iz dveh med seboj povezujočih se delov – teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu je predstavljeno naravoslovje in njegov razvoj od začetka do danes. Posebej je izpostavljena astronomija v osnovni šoli. S stališča astronomije je pregledan učni načrt za naravoslovje in tehniko (2011). Ugotovljeno je, da v njem astronomija kljub aktualnosti ni posebej prisotna. Praktični del vsebuje natančno učno pripravo, potek dela in evalvacijo učno ure Naše osončje, ki je bila izpeljana v 4. b razredu Osnovne šole Kamnica. Ugotavljamo, da učna vsebina učence zelo zanima. Kljub temu, da snov ni povsem zajeta v učnem načrtu do četrtega razreda, vedo o njej presenetljivo veliko in se o astronomiji samoiniciativno izobražujejo tudi v prostem času. Sklenemo lahko, da se metoda dela prikazovanja planetov z različnimi sadeži dobro obnese, saj si lahko učenci zelo nazorno predstavljajo velikostna razmerja planetov v Osončju.
Keywords: Naravoslovje, astronomija, sončni sistem, naravoslovje in tehnika, četrti razred.
Published: 08.12.2015; Views: 1595; Downloads: 135
.pdf Full text (6,53 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica