| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Skupne genske značilnosti bolnikov z astmo in atopijskim dermatitisom
Amadeja Jeraj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Astma in atopijski dermatitis sta kompleksni alergijski bolezni, katerih prisotnost v današnjem razvitem svetu narašča. K razvoju obeh bolezni pripomore več različnih genov, bivalno okolje in način življenja posameznika. Namen raziskave je bil poiskati podobnosti in razlike v genetski arhitekturi astme in atopijskega dermatitisa. Na osnovi objavljenih študij smo izbrali tiste gene, ki so bili povezani z nastankom obeh boleznih ter analizirali genetske polimorfizme v izbranih genih pri slovenskih otrocih z astmo in/ali atopijskim dermatitisom. V našo študijo smo vključili 219 bolnikov in 97 zdravih posameznikov kot kontrolno skupino. Iz brisov ustne sluznice in krvnih limfocitov bolnikov ter zdravih posameznikov smo izolirali DNA molekule, na katerih smo genotipizirali izbrane polimorfizme genov STAT5B (rs9900213), TSLP (rs1898671) in STAT6 (rs324015). Genotipizacijo smo izvedli z metodoma qPCR-HRM in PCR-RFLP. Rezultate smo statistično analizirali s programom SPSS, kjer smo primerjali genotipske in alelne frekvence bolnikov in kontrol ter iskali povezavo med polimorfizmi in boleznima. V raziskovalni nalogi smo potrdili vpliv gena TSLP na razvoj astme. Sočasno smo ugotovili, nekoliko povišano frekvenco alela T polimorfizma rs9900213 v genu STAT5B pri astmatikih in bolnikih z atopijskim dermatitisom in pridruženo astmo, kar bi lahko povečalo tveganje za razvoj astme. Za boljše razumevanje povezave astme in atopijskega dermatitisa bi bile potrebne nadaljnje raziskave na večjem številu vzorcev. S tem bi dobili realnejšo sliko povezav med atopijskim dermatitisom in astmo, kar bi prispevalo k uspešnejšemu zdravljenju. Pridobljeni podatki lahko v prihodnosti prispevajo k razumevanju povezav med astmo in atopijskim dermatitisom.
Keywords: atopijski dermatitis, astma, asociacijska študija, polimorfizem posameznega nukleotida (SNP), kandidatni geni
Published: 30.07.2020; Views: 256; Downloads: 60
.pdf Full text (1,67 MB)

2.
Analiza genskih regij povezanih z astmo ter napoved tveganja in odziva na terapijo pri otroški astmi
Petra Ovniček, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Astma je kompleksna poligenska bolezen dihal. Številne študije so v povezavi z astmo, njenimi značilnostmi ali odzivom na terapijo analizirale že mnogo genov, a se rezultati raziskav med sabo močno razlikujejo, prav tako pa mnogi kandidatni geni identificirani v nedavnih študijah na celotnem genomu (GWA študije) še niso bili potrjeni v neodvisnih replikacijih študijah. Večina GWA študij pri astmi ni analiziralo morebitnih povezav med genotipi in kliničnimi podatki ter odzivom na zdravljenje. Le malo je znanega o funkciji z astmo ali njenimi značilnostmi povezanih polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP), ki se nahajajo v nekodirajočih področjih genoma. Namen naše raziskave je bil identificirati nove genetske markerje, ki opredeljujejo resnost astme oz. katerega od njenih podtipov ter vplivajo na odziv na terapije. Nadalje smo v raziskavi želeli ugotoviti, kakšen je vpliv kandidatnih SNP-jev povezanih z astmo in njenimi značilnostmi na ekspresijo bližnjih genov. Prav tako je bil namen študije tudi napoved tveganja za razvoj astme in odziva na terapijo. V študijo smo zajeli 340 otrok z astmo in 276 zdravih posameznikov. Genotipizacijo smo izvedli z verižno reakcijo s polimerazo (PCR), ki ji je sledil polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov ali analiza talilne krivulje visoke ločljivosti. Rezultate smo statistično analizirali z uporabo programskega paketa SPSS. Z izdelavo profilov tveganja, izračuna tveganja iz razmerja obetov ter logistično regresijo smo skušali napovedati tveganje za razvoj bolezni ali odziva na terapijo z inhalacijskimi glukokortikoidi. Izbranim genom, ki se nahajajo v bližini nekodirajočih SNP-jev, ki kažejo na pomembno vlogo pri astmi, smo z uporabo kvantitativnega PCR izmerili gensko ekspresijo in analizirali morebitne razlike v ekspresiji med posameznimi fenotipskimi in genotipskimi skupinami. Identificirali smo nove genetske markerje ki imajo pomemben doprinos k dovzetnosti za razvoj astme, vplivajo na njeno težo in fenotip oz. pogojujejo odgovor na različne proti-astmatične terapije. Najpomembnejša odkritja so nove povezave med SNP-ji na oz. v bližini genov SFXN1, SLC22A4 in SLC22A5 ter odgovorom na terapijo z inhalacijskimi glukokortikoidi. Kot prvi smo ugotovili, da delecija na genu CCR5 ter SNP-ja na genih IL4 in GLCCI1 pogojujejo odziv na proti-astmatično terapijo z anti-levkotrieni pri posameznih pod-tipih astme. Identificirali smo nove povezave med SNP-ji na genih CA10, CTNNA3 in SFXN1 in njenimi fenotipskimi značilnostmi. Prav tako je naša raziskava prva neodvisna replikacijska študija nekaterih v nedavnih GWA študijah identificiranih astma SNP-jev; potrdili smo povezavo med SNP-jema na genih CA10 in SGK493 in tveganjem za astmo. Kot prvi smo s povečanim tveganjem za astmo povezali alel C za SNP rs10496195 v intronu gena HK2. Nadaljnja ekspresijska študija je pokazala povečano izražanje izoforme tega gena pri bolnikih z astmo oz. pri osebah z rizičnim alelom C za omenjen SNP. Ugotovili smo da alel C vpliva na spremenjeno razmerje med izoformama transkripta gena HK2 v limfocitih periferne krvi. Nadalje, naši rezultati potrjujejo hipotezo, da gre pri astmi za heterogeno bolezen pri kateri se genetski markerji lahko razlikujejo glede na podtip bolezni, saj mnoge povezave v skupini ne-atopijskih astmatikov niso bile potrjene v skupini atopikov in obratno. Na podlagi rezultatov izračunov napovedi tveganja lahko zaključimo, da zaenkrat genetski testi pri astmi žal še niso dovolj zanesljivi za prenos v klinično prakso. Najvišjo specifičnost (77,7 %) in občutljivost (63,0 %) smo dosegli pri genetskem profilu za napoved tveganja za ne-atopijsko obliko astme, ki vključuje 9 SNP-jev. Vsekakor bo v prihodnje potrebnih še mnogo nadaljnjih raziskav, funkcijskih študij in meta-statističnih analiz, kakorkoli pa lahko rečemo, da pomemben delček pri razumevanju genetskih mehanizmov pri astmi in korak k individualizirani obravnavi bolnikov predstavlja tudi naša študija.
Keywords: astma, polimorfizem enega nukleotida, asociacijska študija, genska ekspresija, napoved tveganja
Published: 22.01.2018; Views: 765; Downloads: 121
.pdf Full text (4,05 MB)

3.
Povezava med polimorfizmi in geni oksidativnega stresa pri bolnikih s pogostimi kompleksnimi boleznimi
Matic Broz, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Avtoimune kompleksne bolezni, kot so kronična vnetna črevesna bolezen, multipla skleroza in astma, nastanejo kot posledica delovanja genetskih in okoljskih dejavnikov. Pomembno vlogo pri nastanku teh bolezni ima oksidativni stres, saj poveča vnetje, sproži apoptozo celic ter zniža imunsko odpornost. Diplomsko delo prikazuje vpliv sprememb v genih oksidativnega stresa na razvoj astme, multiple skleroze in kronične vnetne črevesne bolezni v slovenski populaciji. V diplomskem delu smo pri slovenskih bolnikih z astmo, multiplo sklerozo in kronično vnetno črevesno bolezenijo ter pri kontrolni skupini zdravih posameznikov s tehniko talilne krivulje visoke ločljivosti genotipizirali polimorfizme posameznega nukleotida (SNP) v genih oksidativnega stresa, in sicer SNP rs4880 na genu SOD2 in SNP rs2107538 na genu CCL5. Ugotovili smo statistično značilno povezavo med polimorfizmom SNP rs4880 na genu SOD2 in multiplo sklerozo. Pri bolnikih z multiplo sklerozo je bila frekvenca alela C višja (0,559) v primerjavi s kontrolno skupino (0,471, p=0,019). To pripišemo izgubi funkcije MnSOD, do katere pride zaradi zamenjave timina s citozinom na 47. mestu. Povezave med rs2107538 na genu CCL5 in analizirami boleznimi nismo potrdili. Ugotovili smo, da SNP rs4880 na genu oksidativnega stresa SOD2 prispeva k patogenezi multiple skleroze in prav tako nakazuje na povezavo z razvojem astme. Rezultati diplomskega dela nakazujejo na vlogo genov oksidativnega stresa pri nastanku kompleksnih bolezni.
Keywords: oksidativni stres, multipla skleroza, astma, kronična vnetna črevesna bolezen, HRM
Published: 14.09.2017; Views: 848; Downloads: 166
.pdf Full text (1,61 MB)

4.
Analiza bioloških poti z uporabo orodij genske ontologije za gene povezane z astmo
Marina Koren, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Astma je kronična bolezen, pri kateri ima bolnik stalno prisotno vnetje dihalnih poti. To vnetje je povezano predvsem s preobčutljivostjo in preodzivnostjo dihal na različne dražljaje ali sprožilce v okolju, k nastanku bolezni pa prispeva tudi genetski zapis posameznika. Bolezen je vse pogostejša v razvitem svetu. Kljub temu da obstoječa terapija zagotavja uspešen nadzor nad boleznijo, delež bolnikov, ki se na zdravila ne odzivajo, ostaja razmeroma velik. Zato je nujen nadaljnji razvoj v smeri odkrivanja novih načinov zdravljenja. Velik napredek na področju genetike astme so prinesle asociacijske študije na celotnem genomu (GWAs, ang. za genome wide association studies), saj so odkrile več novih potencialnih genov, ki vplivajo na pojav astme. V diplomskem delu smo naredili obsežen pregled literature, s pomočjo katere smo iz GWA študij izpisali potencialne gene in polimorfizme posameznega nukleotida (SNP, ang. za single nucleotide polymorphism), ki so pokazali povezavo z razvojem astme. Nato smo z orodji genske ontologije prišli do ožjega izbora SNP-jev, iz katerega smo izbrali najprimernejši SNP za analizo pri slovenskih bolnikih z astmo in zdravih posameznikih. Pri eksperimentalnem delu smo uporabili metodo PCR-HRM, s katero smo genotipizirali izbran SNP. Na podlagi asociacijske študije smo ugotovili, da izbran SNP na genu IL33 ni povezan z astmo pri slovenskih otrocih. Glede na te rezultate bi bilo smiselno, da se seznam genov, ki smo ga po uporabi orodij genske ontologije dobili, uporabili za nadaljnje analize v tej smeri tako, da se analizira tudi druge gene in njihove SNP-je. Tako bi dobili širšo sliko o tem, kako se razvije astma in kakšni dejavniki na to najbolj vplivajo. Glede na ta spoznanja bi lahko nadgradili in razvili nova zdravila in načine zdravljenja, ki bi vse več bolnikom omogočili boljše in kvalitetnejše življenje kljub obolelosti za astmo.
Keywords: astma, GWA študije, HRM metoda, IL33, orodja genske ontologije
Published: 26.07.2017; Views: 865; Downloads: 67
.pdf Full text (3,39 MB)

5.
Polimorfizmi v genih FAAH in ABHD4, vključenih v biološko pot endokanabinoidov anandaminov, pri bolnikih z otroško astmo
Davor Kresnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo analizirali povezave med izbranima polimorfizmoma posameznega nukleotida (SNP-ji) in bolniki z astmo, in sicer polimorfizem rs1384962, ki je v bližini gena ABHD4 ter rs3863641, ki je v bližini gena FAAH. Oba gena sta vključena v biološko pot endokanabinoidov anandaminov.. Preučevali smo vpliv polimorfizmov na klinične in laboratorijske parametre pri astmatikih, ki so prejemali terapijo s kortikosteroidi (CS) in antileukotrieni (AL). Analizo smo naredili na slovenskih otrocih z astmo in zdravih posameznikih. Izbrane SNP-je smo genotipizirali z metodo talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM). Naša študija je pokazala, da imajo bolniki z alelom G polimorfizma rs1384962 statistično značilno boljši odziv na terapijo s CS in AL kot bolniki z alelom A (p = 0.0017). Pri analizi polimorfizma rs3863641 pa smo ugotovili, da imajo boljši odziv bolniki z alelom A kot pa bolniki z alelom G (p = 0.0009). Nismo pa našli značilne razlike v frekvencah posameznih alelov in genotipov v polimorfizmu rs1384962 in rs3863641 med skupinami astmatikov, atopijskih astmatikov, neatopijskih astmatikov ter kontrolno skupino. V prihodnosti bi bilo zanimivo omenjena polimorfizma še podrobneje preučiti, da bi na ta način lahko uporabljali endokanabinoidni sistem kot tarčo za zdravljenje astme in da bi zdravljenje lahko prilagodili posamezniku glede na njegov genetski zapis.
Keywords: Astma, Endokanabinoidi, Anandamin, FAAH, ABHD4
Published: 24.07.2017; Views: 445; Downloads: 58
.pdf Full text (1,39 MB)

6.
Vpliv astme na življenjske aktivnosti pacientke z astmo
Sanja Grilč, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča. Astma je pogosta bolezen, ki je razširjena med ljudmi različnih starostnih skupin. Je spremenljiva bolezen, ki lahko ogroža življenje. Zaradi astme morajo pacienti spremeniti svoj način življenja, saj vpliva na fizično ter psihično počutje. Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti astmo kot bolezen, ki se v današnjem času vedno pogosteje pojavlja. S pomočjo študije primera želimo ugotoviti negovalne diagnoze pacientke z astmo, ter ugotoviti kako bolezen vpliva na njene življenjske aktivnosti. Namen je tudi ugotoviti kakšno znanje ima pacientka o svoji bolezni, ter kako se z njo spopada. Raziskovalna metodologija. Podatke za izdelavo diplomske naloge smo pridobili iz domače in tuje strokovne literature ter elektronskih virov. Izvedli smo študijo primera pacientke z astmo, v kateri smo ugotavljali vpliv astme na življenjske aktivnosti in kvaliteto življenja. S pomočjo vprašalnika in njene medicinske dokumentacije smo si pridobili vse potrebne podatke. Rezultati. S pomočjo študije primera pacientke z astmo smo ugotovili, da ima astma velik vpliv na življenjske aktivnosti pacientke, saj je potrebno veliko stvari spremeniti, da se doseže želena kvaliteta življenja. Astma ima največji vpliv na dihanje ter rekreacijo pacientke, prav tako pa se mora pacientka izogibati škodljivim vplivom okolja. Pacientka je zadovoljivo poučena o zdravljenju astme. Pozna veliko informacij o astmi in je zelo odprta za nasvete. Družina ima veliko vlogo pri premagovanju pacientkine bolezni, saj jo spodbuja in spremlja na poti zdravega življenjskega sloga. Sklep. Astma ima velik vpliv na kvaliteto pacientkinega življenja. Pacienti z astmo morajo biti poučeni o škodljivih zunanjih vplivih na bolezen, da se jim sami skušajo izogibati ter o zdravljenju. Veliko vlogo imata zdravnik in medicinska sestra, ki morata pacientom svetovati glede zdravljenja bolezni, ter pomagati doseči čim boljšo kvaliteto življenja. Pacienti z astmo potrebujejo podporo družine, saj se tako lažje spopadajo z boleznijo.
Keywords: astma, dihanje, zdravljenje, življenjske aktivnosti, medicinska sestra.
Published: 04.07.2017; Views: 836; Downloads: 125
.pdf Full text (690,92 KB)

7.
Zdravstvena vzgoja bolnika z astmo v referenčni ambulanti
Mihela Grušovnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Temeljno izhodišče: Astma je pogosto kronično obolenje. Bolezen vpliva na celotno dihalno pot, če je k astmi priključen tudi alergijski rinitis. Pacient potrebuje zdravstveno vzgojo o astmi, saj mora poznati način in pravilno uporabo zdravil, metode lajšanja simptomatike, izogibanja faktorjem, ki bolezen poslabšujejo, in načine, kako ravnati v primeru astmatičnega napada. Zaradi tega ima medicinska sestra pomembno vlogo pri informiranju in preverjanju znanja pacienta o njegovi bolezni. Od vsakega individuuma pa je odvisno, ali bo navodila upošteval, želel imeti urejeno astmo in s tem kakovostno vsakdanje življenje. Metoda dela: Uporabili smo deskriptivna metodo dela. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo dela in je bila opravljena na primeru pacientke z urejeno astmo. Izveden je bil intervju po enajstih funkcionalnih vzorcih po Marjory Gordon. Rezultati: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da astma vpliva na vsakodnevno življenje pacienta, saj se mora nenehno prilagajati in izogibati dejavnikom, ki poslabšujejo simptomatiko bolezni. Rezultat intervjuja s pacientko z urejeno astmo je pokazal, da se težave po enajstih funkcionalnih vzorcih pojavljajo pri prehrambnem in metaboličnem procesu, izločanju, fizični aktivnosti, zaznavanju samega sebe in obvladovanju stresnih stanj, pri čemer enajst funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon zadostuje za celostno obravnavo pacienta z astmo v referenčni ambulanti. Diskusija in zaključek: Če želi imeti pacient z diagnosticirano astmo kljub bolezni urejeno življenje, mora upoštevati navodila zdravnika in zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre.
Keywords: astma, anatomske in patofiziološke spremembe dihal, diagnosticiranje in zdravljenje, vloga medicinske sestre, zdravstvena vzgoja
Published: 08.11.2016; Views: 721; Downloads: 159
.pdf Full text (920,16 KB)

8.
eQTL ANALIZA KROMOSOMSKIH REGIJ 17q21 IN 2q12 TER NJUN VPLIV NA RAZVOJ IN POTEK ASTME PRI SLOVENSKIH OTROCIH
Laura Maksimović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Astma je resna kronična bolezen pljuč, ki povzroča vnetje dihal in je neznane etiologije. Sam razvoj astme je povezan z interakcijo številnih genov in vplivom okolja. V številnih študijah so z astmo povezali več kot 100 genov, ki pa se med različnimi populacijami razlikujejo. Raziskali smo dve kandidatni kromosomski regiji, 17q21 in 2q12. Za analizo 17q21 smo genotipizirali polimorfizem posameznega nukleotida (SNP) rs7216389, ter merili izražanje genov ORMDL3 in GSDMB, za analizo regije 2q12 pa smo genotipizirali SNP rs10206753 in merili izražanje genov IL1RL1 in IL18RAP. S tehniko verižne reakcije s polimerazo (PCR), ki ji je sledila reakcija polimorfizmov dolžin restrikcijskih encimov (RFLP) ali analiza talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM), smo genotipizirali 384 vzorcev otrok z astmo z atopijskim in neatopijskim fenotipom ter 288 vzorcev zdravih kontrol. Analizirali smo povezavo izbranih SNP-jev z astmo ter vpliv izbranih SNP-jev na klinične parametre in izražanje genov ORMDL3, GSDMB, IL1RL1, ter IL18RAP. Ugotovili smo, da je SNP rs7216389 povezan s pojavom astme pri slovenskih otrocih (p=0,0031, OR=0,698). Astmatiki, atopijski in neatopijski, imajo višjo frekvenco alela T v primerjavi z zdravimi kontrolami (p=0,0005, OR=0,541). Farmakogenetska analiza SNP-ja rs7216389 je pokazala, da se atopijski in neatopijski astmatiki različno odzivajo na terapijo z inhalacijskimi glukokortikosteroidi. Atopijskim astmatikom z genotipom CC se vrednost dTI po terapiji poviša (p=0,0057, dTICC=7,00 , dTICT+CC=2,00), medtem ko se neatopijskim astmatikom zniža (p=0,0311, dTICC=-2,00 ; dTICT+CC=3,00). Pri vplivu genotipa na klinične parametre smo opazili tudi višjo vrednost eozinofilcev v krvi neatopijskih astmatikov z genotipom TT v primerjavi s posamezniki z genotipom CT ali CC, vendar je bila vrednost p na meji statistične značilnosti (p=0,0558). Ugotovili smo tudi, da SNP rs7216389 regulira izražanje gena ORMDL3, saj imajo astmatiki in atopijski astmatiki z genotipom TT višji nivo izražanja gena ORMDL3 v primerjavi s posamezniki z genotipom CT ali TT (p=0,0038 za astmatike, p=0,0133 za atopijske astmatike). Za območje 2q12 pa smo ugotovili, da SNP rs10206753 ni povezan s pojavom astme pri slovenskih otrocih. Smo pa ugotovili, da se vrednost dFEV1 po terapiji z antilevkotrieni v primerjavi s posamezniki z genotipom CT ali TT zviša pri astmatikih z genotipom CC (p=0,0002, 8,5/-2) in pri atopijskih astmatikih z genotipom CC (p=<0,0001; 11/-2). Pri primerjavi izražanja gena IL18RAP med astmatiki in zdravimi kontrolami smo ugotovili, da imajo astmatiki, tako atopijski kot neatopijski, nižje izražanje gena v primerjavi z zdravimi kontrolami (p<0,0001). Rezultati nakazujejo na pomembno vlogo obeh regij, 17q21 in 2q12, tako v patogenezi kot tudi farmakogenetiki astme pri slovenskih otrocih. V prihodnosti bi bilo smiselno opraviti farmakogenetske študije za oba lokusa tudi pri drugih populacijah, s čemer bi naredili korak naprej k personalizirani medicini.
Keywords: astma, eQTL, farmakogenetika, ORMDL3, IL1RL1
Published: 04.10.2016; Views: 715; Downloads: 68
.pdf Full text (2,10 MB)

9.
POVEZAVA MED POLIMORFIZMI IN IZRAŽANJEM GENOV TRIM35 IN EPHX2 Z OTROŠKO ASTMO
Luka Mlinarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Astma je najpogostejša resna kronična bolezen dihal. V razvitem svetu se pojavlja okrog 10 % obolelih otrok do 18. leta starosti. Kljub številnim raziskavam in razvoju novih zdravil, astme zaenkrat še ni mogoče preprečiti in ne pozdraviti. K nastanku astme poleg okoljskega dejavnika prispeva do danes znanih več kot 100 genov, zato je astma kompleksna bolezen. K razlagi genetskega dejavnika tveganja za nastanek astme so velik napredek prinesle asociacijske študije celotnega genoma (GWA). V letu 2009 so v GWA študiji potrdili povezavo med astmo in polimorfizmom posameznega nukleotida (SNP) rs11778371, ki je lociran na kromosomu 8 v bližini genov EPHX2 in TRIM35, na izražanje katerih vplivajo bližnji SNP-ji. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti povezavo in vlogo lokusa na kromosomu 8 pri slovenskih otrocih z astmo. V okviru naloge smo genotipizirali 3 SNP-je ter izmerili izražanje genov EPHX2 in TRIM35. V raziskavo je bilo vključenih 383 otrok z astmo ter 276 zdravih oseb, ki so šteli kot kontrolni vzorci. Izbrane SNP-je smo genotipizirali z verižno reakcijo s polimerazo (PCR), ki ji je sledila tehnika analize talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM) ali metoda polimorfizmov dolžin restrikcijskih fragmentov (RFLP), Izražanje genov pa smo izmerili s tehniko PCR v realnem času (qPCR). V diplomske delu smo potrdili povezavo med SNP-jem rs11778371 in otroško astmo v slovenski populaciji ter povezavo med analiziranima SNP-joma rs7017417 in rs4534095 in kliničnimi parametri ter odzivom na terapijo. eQTL vpliva izbranih SNP-jev na izražanje genov EPHX2 in TRIM35 nismo potrdili. Naša študija in pridobljeni rezultati bi tako v bodoče pripomogla k boljši patogenezi astme in k boljši prepoznavnosti obravnavanih polimorfizmov ter omenjenih genov. Tako bi lahko pripomogli h kvalitetnejšemu zdravljenju te kompleksne bolezni.
Keywords: rs11778371, EPHX2, TRIM35, GWA študija, astma, asociacijska analiza, farmakogenetska analiza, ekspresija genov, SNP
Published: 19.09.2016; Views: 842; Downloads: 67
.pdf Full text (1,82 MB)

10.
Učinek agonistov in antagonistov endokanabinoidnih receptorjev CB1 in CB2 na izražanje nekaterih citokinov v celičnih kulturah gojenih limfoidnih celic bolnikov z astmo
Rok Petrijan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Astma je kronična vnetna bolezen dihal, pri kateri se pod vplivom različnih dražljajev zožijo dihalne poti, pojavi se njihovo kronično vnetje in nabiranje sluzi v bronhijih. Vse to vodi v oteženo dihanje, občutek stiskanja prsnega koša in kašljanja, predvsem sredi noči ali zgodaj zjutraj. V diplomski nalogi smo se osredotočili na ex vivo proučevanje endokanabinoidnega sistema pri imunskem odzivu bolnikov z astmo in predlagali alternative trenutnim načinom zdravljenja s protivnetnimi (ti. preprečevalci) in bronhodilatornimi (ti. olajševalci) zdravili. Zanimal nas je učinek agonistov in antagonistov kanabinoidnih receptorjev CB1 in CB2 na izražanje citokinov in obeh receptorjev. V ta namen smo v limfoidnih celičnih kulturah bolnikov z astmo in zdravih posameznikov izmerili izražanje genov CNR1, CNR2, IL4, IL5, IL6, IL8, IL10 in CSF2 v odvisnosti od tretiranja z različnimi sintetičnimi kanabinoidi. Da bi ex vivo simulirali vnetno okolje smo celične kulture gojili v prisotnosti dejavnika tumorske nekroze-α (TNF), ki se je v različnih raziskavah izkazal kot pomemben posrednik vnetnega odgovora. Za najbolj optimalne rezultate gojenja celičnih kultur iz vzorcev astmatičnih bolnikov in zdravih posameznikov, smo najprej izvedli optimizacijo koncentracije uporabljenega TNF in časa njegove inkubacije ter optimalne koncentracije uporabljenih sintetičnih kanabinoidov, pri čemer nam je kot merilo služila stopnja izražanja genov. Med samo optimizacijo parametrov nismo potrdili predpostavljene odvisnosti izražanja CNR2 od učinkov TNF, zato načrtovanega tretiranja z njegovimi agonisti in antagonisti nismo izvedli. V celičnih kulturah tretiranih z ACEA (sintetični agonist receptorja CB1) smo pri vzorcih astmatičnih bolnikov izmerili povišano ekspresijo IL5 v primerjavi z netretiranimi celicami in celicami zdravih posameznikov. V astmatičnih vzorcih je bila povišina tudi ekspresija genov CNR1 in IL4 v primerjavi z zdravimi posamezniki, vendar ni bilo učinka ACEA. S tretiranjem celic z AM251 (sintetični antagonist receptorja CB1) smo potrdili, da učinki ACEA dejansko potekajo preko CB1 receptorja. Iz dobljenih rezultatov je mogoče sklepati, da kanabinoidi z učinkom na izražanje citokinov lahko vplivajo na delovanje vnetnega procesa pri bolnikih obolelih za astmo, zato bi lahko v prihodnosti služili kot pomembne farmakološke učinkovine za zdravljenje astme.
Keywords: astma, kanabinoidi, kanabinoidni receptorji, citokini, dejavnik tumorske nekroze alfa, periferne mononuklearne celice, genska ekspresija
Published: 16.09.2016; Views: 915; Downloads: 51
.pdf Full text (30,70 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica