Search the digital library catalog

Abstract: IZHODIŠČA Perioperativna ledvična okvara je pomemben dejavik smrtnosti, obolevnosti in stroškov v srčni kirurgiji, njena pojavnost v literaturi znaša od <1% in do 70%. Ledvična okvara, ki zahteva ledvično nadomestno zdravljenje, je povezana s posebej visoko smrtnostjo. Mnogo raziskav dokazuje, da tudi tista zmanjšanja ledvične funkcije, kjer ledvično nadomestno zdravjenje ni potrebno oziroma serumske vrednosti kreatinina porastejo le blago ali celo ne presežejo normalnih vrednosti, vplivajo na kratko- in dolgoročne rezultate kardiokirurškega zdravljenja. Obstaja več kot 30 definicij akutne ledvične okvare, zato je bil potreben splošno sprejet kompromis glede oblikovanja nove definicije v okviru delovne skupine Kidney Disease: Improving Global Outcomes (t.i. KDIGO klasifikacija akutne ledvične okvare) iz leta 2012. Nova KDIGO klasifikacija ima dobro napovedno vrednost obolevnosti in smrtnosti pri kritično bolnih, vključno s kardiokirurškimi bolniki. Veliko raziskav potrjuje uspešnost in varnost nadomeščanja askorbinske kisline pri visoko rizičnih bolnikih, kot so tudi tisti po operacijah na odprtem srcu, vendar smo do zdaj zasledili le nekaj manjših, ki so specifično primerjale skupine bolnikov z in brez suplementacije glede perioperativne ledvične okvare. Rezultati omenjenih raziskav kažejo, da nadomeščanje askorbinske kisline v njihovih subpopulacijah kardiokirurških bolnikov ni bilo povezano z manjšo okvaro ledvic. METODE V prospektivno raziskavo smo vključili odrasle kardiokirurške bolnike, operirane na Oddelku za kardiokirurgijo Univerzitetnega kliničnea centra Maribor in Kliniki za kardiovaskularno kirurgijo Inštituta za kardiovaskularne bolezni Vojvodine Sremska Kamenica v obdobju od decembra 2018 do maja 2019. Izključitveni kriteriji so bili starost pod 18 let, operacija brez uporabe zunajtelesnega krvnega obtoka, hiperoksalurija, anamneza ledvičnih kamnov, anamneza alergije na askorbinsko kislino, kritično predoperativno stanje (ventrikularna tahikardija ali ventrikularna fibrilacija, predoperativno kardiopulmonalno oživljanje, predoperativna inotropna podpora, vstavljena intra-aortna balonska črpalka), nujnost operacije, ki mora biti opravljena pred začetkom naslednjega delovnega dne, imunosupresivna ali antioksidativna terapija znotraj 30 dni pred operacijo, hipotermični cirkulatorni zastoj, predoperativna kronična ledvična bolezen z ocenjeno glomerulno filtracijo < 30 mL/min/1.73m2 in smrt bolnika pred zaključkom protokola študije (znotraj prvih petih postoperativnih dni). Bolnike smo razdelili na dve skupini, in sicer na testno in kontrolno. Kot kazalce ledvične funkcije smo uporabili serumsko koncentracijo kreatinina, ocenjeno glomerulno filtracijo in urno diurezo. Glede na predoperativne vrednosti smo izračunali absolutne in relativne spremembe. Vsakemu bolniku je bila med hospitalizacijo merjena urna diureza od intraoperativnega obdobja pa do petega dneva. Bolnike smo uvrstili v ustrezni razred po KDIGO klasifikaciji. Skupini smo primerjali tudi po nekaterih demografskih podatkih in tistih pred-, intra- in postoperativnih lastnostih, ki bi lahko vplivale na delovanje ledvic. V subpopulaciji bolnikov smo merili serumske vrednosti malondialdehida kot posrednega biomarkerja oksidativnega stresa. Za primerjavo skupin smo uporabili t-test za numerične in test χ-kvadrat za kategorične spremenljivke. Pri preizkušanju hipotez smo kot statistično pomembno upoštevali p < 0.05. REZULTATI Testno skupino, ki je prejela askorbinsko kislino, je sestavljalo 163 bolnikov, medtem ko je kontrolna skupina štela 169 bolnikov. Skupini sta se dobro ujemali glede na izhodiščno demografijo in so imele podobne intraoperativne značilnosti. Incidenci akutne ledvične okvare v testni in kontrolni skupini sta bili 20.9 % oziroma 28.4 % (p = 0.127). Ocenjena glomerulna filtracija se med študijskimi skupinami v celotnem pooperativnem obdobju ni razlikovala. V skupini, ki je prejela askorbinsko kislino, je bil trend višjih vrednosti malondialdehida s statistično značilnostjo prvi postoperativni dan in nižje bolnišnične umrljivosti (0.6 % proti 4.1 %, p = 0.067). Ob popustitvi aortne zažemke smo odkrili znatno povečanje koncentracije malondialdehida v serumu. Koncentracija malondialdehida v serumu se je še naprej povečevala in dosegla vrh 12 ur po operaciji. Nato je začela upadati, vendar je ostala pomembno višja v primerjavi s predoperativnimi vrednostmi 24 in 48 ur po operaciji. ZAKLJUČKI Po našem vedenju je pričujoče raziskovalno delo prva študija, ki: 1) je merila serumske vrednosti malondialdehida s pomočjo visoko specifične metode plinske kromatografije in masne spektrometrije, 2) je objavila podatke o največji skupini bolnikov po operaciji na odprtem srcu, katerim smo natančno merili perioperativne spremembe serumske koncentracije malondialdehida kot indikatorja oksidativnega stresa in 3) je objavila podatke o vplivu askorbinske kisline na pojav postoperativne akutne ledvične okvare pri največji randomizirani skupini bolnikov po operaciji na odprtem srcu. Askorbinska kislina ni pomembno znižala pojavnosti akutne ledvične okvare po operacijah na odprtem srcu z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka. Serumska koncentracija malodialdehida se pomembno poveča intraoperativno in narašča v zgodnjem pooperativnem obdobju do 12 ur po zaključku operacije. Pomembno povišana ostane do 48 ur po operaciji. Ključne besede: akutna ledvična okvara, askorbinska kislina, zunajtelesni krvni obtok, oksidativni stres, malondialdehid, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Keywords: akutna ledvična okvara, askorbinska kislina, oksidativni stres, malondialdehid, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Published in DKUM: 29.11.2022; Views: 657; Downloads: 59
Full text (1,65 MB)

Abstract: Namen raziskave je bil določiti celokupno vsebnost vitamina C v cvetovih in jagodah različnih genotipov bezga (Sambucus spp.) ter ugotoviti ali obstaja povezanost med vsebnostjo v cvetovih in jagodah. Zbrali smo vzorce socvetij v polnem cvetenju in povsem dozorelih jagod. Ekstrakcijo vitamina C smo izvedli z dodatkom 3 % raztopine metafosforjeve kisline (MPA). Za redukcijo dehidroaskorbinske kisline (DHA) v askorbinsko kislino (AA) smo dodali raztopino ditiotreitola (DTT) v trisu. Vsebnosti vitamina C v ekstraktih bezgovih cvetov in jagod smo določevali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Vrednost izmerjenega vitamina C v cvetovih je bila med 3,37 mg/g in 8,12 mg/g suhe snovi, v jagodah pa med 5,76 mg/100 g in 42,32 mg/100 g svežega vzorca. Pearson-ov koeficient korelacije je znašal 0,601; kar kaže na statistično značilno korelacijsko povezanost med vsebnostjo vitamina C v cvetovih in jagodah.
Keywords: vitamin C, askorbinska kislina, bezeg, Sambucus spp., bezgovi cvetovi, bezgove jagode
Published in DKUM: 14.09.2015; Views: 1705; Downloads: 239
Full text (1005,08 KB)

Abstract: Diplomsko delo temelji na eksperimentalnem delu. Izvedli smo eksperiment oksidacije askorbinske kisline s heksacianoferatnim(III) ionom. Ugotavljali smo vpliv ionske moči na hitrost kemijske reakcije. Eksperimentalno delo je potekalo od marca do maja 2012 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, in sicer v laboratoriju za fizikalno kemijo in v laboratoriju za analizno kemijo. Potek kemijske reakcije smo spremljali s spektrofotometričnimi meritvami. Pri valovni dolžini 419 nm smo merili spreminjanje absorbance heksacianoferatnega(III) iona. Ker smo želeli ugotoviti, kako ionska moč vpliva na potek izbrane kemijske reakcije, smo reakcijo izvedli v raztopinah z različnimi koncentracijami natrijevega nitrata ter pri konstantnem pH-ju in temperaturi. Meritve smo opravili s pomočjo Cary 1 UV-Vis spektrofotometra. Vsako K3[Fe(CN)6]-NaNO3 raztopino smo posebej zmešali s H2Asc-HNO3-EDTA raztopino v razmerju 1:1. Meritve absorbance Fe〖(CN)〗_6^(3-) smo uporabili za izračun realne vrednosti konstante reakcijske hitrosti pri konstantnem pH-ju in temperaturi ter pri različnih ionskih močeh raztopine. S pomočjo Debye-Hückel zakona smo nato izračunali konstanto reakcijske hitrosti pri neskončni razredčitvi, ki je neodvisna od ionske moči. Prišli smo do zaključka, da povečana ionska moč pospeši hitrost izbrane reakcije. Ugotovili smo, da so večje opazovane konstante reakcijskih hitrosti pri večji ionski moči. Tako smo z eksperimentom pokazali, da v raztopinah z višjo koncentracijo natrijevega nitrata oksidacija askorbinske kisline s heksacianoferatnim(III) ionom poteka hitreje. Vrednost Z1Z2, ki sta naboja ionov, ki sodelujeta v hitrost določujoči stopnji reakcije, smo dobili 3,04, kar je zelo blizu teoretične vrednosti 3.
Keywords: heksacianoferatni(III) ion, askorbinska kislina, ionska moč, kemijska kinetika, spektrofotometrija
Published in DKUM: 27.09.2012; Views: 2965; Downloads: 111
Full text (1,62 MB)