| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Razvoj in validacija elektroanaliznih metod za določanje epinefrina, askorbinske kisline in sečne kisline
David Majer, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga prikazuje razvoj in validacijo elektroanaliznih metod za določanje molekul epinefrina (EP), askorbinske kisline (AK) in sečne kisline (SK) z elektrodo iz steklastega ogljika in tehniko angl. square-wave voltametrije. Metode smo razvili in validirali kot nadomestek tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti in plinski kromatografiji. Za študij difuzijsko kontrolirane reverzibilnosti sistema kalijevega heksacianoferata in določitev oksidacijsko redukcijskih potencialov analitov smo uporabili tehniko ciklične voltametrije. V sklopu validacije smo za vsak analit posamično preverjali mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, linearnost, točnost in natančnost. Izmerjene podatke smo testirali za normalnost s Q-Q grafom in Kolmogorov-Smirnovim statističnim testom. Pri vsaki metodi smo preverjali homoscedastičnost ali heteroscedastičnost umeritvenih točk z analizo ostankov, Hartleyjevim testom, Bartlettovim testom in Cochranovim testom. Zaradi heteroscedastičnega obnašanja analiznih podatkov pri vseh analitih, smo uporabili uteženo linearno regresijo (angl. weighted linear regression) in s tem izboljšali kakovost analitskih rezultatov. Z dobljenim utežnim modelom smo nato preverjali točnost in natančnost metod. Razvite in validirane metode smo uspešno uporabili za analizo realnih vzorcev. Določevali smo vsebnost EP v zdravilu, vsebnost AK v prehranskem dopolnilu in vsebnost SK v človeškem urinu.
Keywords: epinefrin, askorbinska kislina, sečna kislina, elektrokemijske metode, elektroda iz steklastega ogljika, validacija metode, utežna regresija
Published: 08.10.2020; Views: 363; Downloads: 201
.pdf Full text (14,18 MB)

2.
Povezanost vsebnosti vitamina C v cvetovih in plodovih različnih genotipov bezga
Špela Pertinač, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen raziskave je bil določiti celokupno vsebnost vitamina C v cvetovih in jagodah različnih genotipov bezga (Sambucus spp.) ter ugotoviti ali obstaja povezanost med vsebnostjo v cvetovih in jagodah. Zbrali smo vzorce socvetij v polnem cvetenju in povsem dozorelih jagod. Ekstrakcijo vitamina C smo izvedli z dodatkom 3 % raztopine metafosforjeve kisline (MPA). Za redukcijo dehidroaskorbinske kisline (DHA) v askorbinsko kislino (AA) smo dodali raztopino ditiotreitola (DTT) v trisu. Vsebnosti vitamina C v ekstraktih bezgovih cvetov in jagod smo določevali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Vrednost izmerjenega vitamina C v cvetovih je bila med 3,37 mg/g in 8,12 mg/g suhe snovi, v jagodah pa med 5,76 mg/100 g in 42,32 mg/100 g svežega vzorca. Pearson-ov koeficient korelacije je znašal 0,601; kar kaže na statistično značilno korelacijsko povezanost med vsebnostjo vitamina C v cvetovih in jagodah.
Keywords: vitamin C, askorbinska kislina, bezeg, Sambucus spp., bezgovi cvetovi, bezgove jagode
Published: 14.09.2015; Views: 1036; Downloads: 197
.pdf Full text (1005,08 KB)

3.
Kontrastna nefropatija po koronarni arteriografiji ali angioplastiki - incidenca in vpliv askorbinske kisline na zmanjšanje incidence.
Benjamin Dvoršak, 2014, dissertation

Abstract: Uvod Za kontrastno nefropatijo je značilna akutna ledvična odpoved ali poslabšanje kronične ledvične odpovedi po vnosu jodiranih rentgenskih kontrastnih sredstev v kri. Kontrastna nefropatija je tretji najpogostejši vzrok akutne ledvične odpovedi nastale v bolnišnici, povezana je z večjo intrahospitalno in dolgoročno obolevnostjo in umrljivostjo ter s podaljšanjem trajanja hospitalizacije. Raziskave so pokazale, da je za zmanjšanje tveganja za nastanek kontrastne nefropatije učinkovita intravenska hidracija pred radiokontrastno preiskavo s fiziološko raztopino ali raztopino natrijevega bikarbonata. Za dodatno zmanjšanje tveganja so raziskovali vpliv vazodilatatorjev in antioksidantov. Raziskave o vplivu antioksidanta N-acetilcisteina na incidenco kontrastne nefropatije so dale precej neenotne rezultate. Malo pa je raziskav o vplivu askorbinske kisline, vitamina z antioksidantnim delovanjem. Bolniki in metode Opravili smo randomizirano, s placebom kontrolirano, prospektivno raziskavo o incidenci kontrastne nefropatije in o vplivu askorbinske kisline na incidenco kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji ali angioplastiki pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Dodatno smo ugotavljali prevalenco zmanjšanega ledvičnega delovanja pri bolnikih pred opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko (serumska koncentracija kreatinina nad 107 mol/l). Vključili smo 81 bolnikov s serumsko koncentracijo kreatinina pred preiskavo nad 107 mol/l, ki so imeli opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko. Po randomizaciji je 40 bolnikov prejelo 3 grame askorbinske kisline oralno vsaj 2 uri pred preiskavo, 2 grama askorbinske kisline zvečer po preiskavi in 2 grama askorbinske kisline naslednje jutro. Placebo je prejelo 41 bolnikov. Vsi bolniki so prejemali intravensko infuzijo fiziološke raztopine 50 do 100 ml/uro vsaj 2 uri pred preiskavo in vsaj 6 ur po preiskavi. Kriterij za kontrastno nefropatijo je bil porast serumskega kreatinina 3. do 4. dan po preiskavi za vsaj 25 % ali porast serumske koncentracije cistatina C za vsaj 25 % nad vrednost pred preiskavo. Rezultati Pri bolnikih, ki so imeli v obdobju raziskave opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko je znašala prevalenca zmanjšanega ledvičnega delovanja pred preiskavo 24,7 %. Kontrastna nefropatija je bila prisotna pri 5/81 bolnikov (6,2 %). Incidenca kontrastne nefropatije je bila 3 % v skupini, ki je prejela askorbinsko kislino in 7,3 % v kontrolni skupini. Razlika ni bila statistično pomembna (p= 0,512). Če je bil kriterij za kontrastno nefropatijo porast serumskega cistatina C po preiskavi za vsaj 25 %, je bila le-ta prisotna pri ravno tako 5 bolnikih. Bolnike smo razdelili še v skupini z zvišanjem ali znižanjem serumske koncentracije kreatinina po preiskavi glede na vrednost pred preiskavo. Zvišanje serumske koncentracije kreatinina je bilo prisotno pri 10/81 (12,3 %) bolnikov, ki so prejeli askorbinsko kislino in pri 19/81 (23,4 %) bolnikov v kontrolni skupini. Razlika je bila statistično značilna (p= 0,038). Bolniki s kontrastno nefropatijo so bili, v primerjavi z bolniki brez kontrastne nefropatije, pogosteje moški, imeli so večjo povprečno telesno težo, bili so starejši, pred preiskavo so imeli v povprečju višji serumski kreatinin, cistatin C in nižjo ocenjeno glomerulno filtracijo, med preiskavo so v povprečju prejeli več kontrastnega sredstva. Vendar razlika med skupinama glede teh parametrov ni bila statistično pomembna. Nobeden od bolnikov s kontrastno nefropatijo ni potreboval nadomestnega dializnega zdravljenja. Zaključki Z raziskavo nismo ugotovili statistično pomembnega vpliva askorbinske kisline na zmanjšanje incidence kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Nakazuje pa se zaščitni vpliv askorbinske kisline, ki se kaže z manjšo incidenco poslabšanja ledvičnega delovanja po preiskavi v zdravljeni skupini bolnikov.
Keywords: rentgenska kontrastna sredstva, kontrastna nefropatija, akutna ledvična odpoved, koronarna angiografija, askorbinska kislina
Published: 11.02.2014; Views: 2155; Downloads: 117
.pdf Full text (12,27 MB)

4.
Vpliv ionske moči na oksidacijo askorbinske kisline s heksacianoferatnim(III) ionom
Metka Vidic, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na eksperimentalnem delu. Izvedli smo eksperiment oksidacije askorbinske kisline s heksacianoferatnim(III) ionom. Ugotavljali smo vpliv ionske moči na hitrost kemijske reakcije. Eksperimentalno delo je potekalo od marca do maja 2012 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, in sicer v laboratoriju za fizikalno kemijo in v laboratoriju za analizno kemijo. Potek kemijske reakcije smo spremljali s spektrofotometričnimi meritvami. Pri valovni dolžini 419 nm smo merili spreminjanje absorbance heksacianoferatnega(III) iona. Ker smo želeli ugotoviti, kako ionska moč vpliva na potek izbrane kemijske reakcije, smo reakcijo izvedli v raztopinah z različnimi koncentracijami natrijevega nitrata ter pri konstantnem pH-ju in temperaturi. Meritve smo opravili s pomočjo Cary 1 UV-Vis spektrofotometra. Vsako K3[Fe(CN)6]-NaNO3 raztopino smo posebej zmešali s H2Asc-HNO3-EDTA raztopino v razmerju 1:1. Meritve absorbance Fe〖(CN)〗_6^(3-) smo uporabili za izračun realne vrednosti konstante reakcijske hitrosti pri konstantnem pH-ju in temperaturi ter pri različnih ionskih močeh raztopine. S pomočjo Debye-Hückel zakona smo nato izračunali konstanto reakcijske hitrosti pri neskončni razredčitvi, ki je neodvisna od ionske moči. Prišli smo do zaključka, da povečana ionska moč pospeši hitrost izbrane reakcije. Ugotovili smo, da so večje opazovane konstante reakcijskih hitrosti pri večji ionski moči. Tako smo z eksperimentom pokazali, da v raztopinah z višjo koncentracijo natrijevega nitrata oksidacija askorbinske kisline s heksacianoferatnim(III) ionom poteka hitreje. Vrednost Z1Z2, ki sta naboja ionov, ki sodelujeta v hitrost določujoči stopnji reakcije, smo dobili 3,04, kar je zelo blizu teoretične vrednosti 3.
Keywords: heksacianoferatni(III) ion, askorbinska kislina, ionska moč, kemijska kinetika, spektrofotometrija
Published: 27.09.2012; Views: 1970; Downloads: 89
.pdf Full text (1,62 MB)

5.
Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica