| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
HIŠA ZA VSE ŽIVLJENJE
Tomaž Kure, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Domovanja za vse življenje so premišljeno načrtovana, zato nam omogočajo lagodno življenje, kolikor dolgo je to mogoče. Nudijo nam dostopno in prilagodljivo namestitev in so primerna za vse generacije od mladih družin do starejših ljudi, pa tudi za posameznike z začasno ali stalno hendikepiranostjo.
Keywords: hiša za vse življenje, univerzalno projektiranje, arhitektonske ovire, invalidi, staranje prebivalstva, starostniki
Published: 21.12.2009; Views: 2737; Downloads: 308
.pdf Full text (2,60 MB)

4.
Arhitektonske ovire in uporaba tehničnih pripomočkov v bivalnem okolju starostnika
Mateja Berčan, 2009, master's thesis

Abstract: Število starejših narašča, občutno pa se povečuje tudi delež starejšega prebivalstva nad 80 let. Stari ljudje si želijo ostati doma, v okolju, ki ga poznajo, kjer imajo vzpostavljene socialne mreže, vendar jih v starosti motijo arhitektonske ovire tako v ožjem kot tudi širšem bivalnem okolju. Za samostojno, varno in udobno bivanje v lastnem stanovanju pa potrebujejo tudi tehnične pripomočke. V magistrskem delu smo raziskali problem arhitektonskih ovir v zunanjem in notranjem bivalnem okolju ter uporabo tehničnih pripomočkov. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z delno odprtim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, starih med 65. in 80. letom, od tega je bilo 55 žensk in 25 moških. Za analizo podatkov smo uporabili statistično metodo standardnega odstotka. Rezultati. Iz dobljenih podatkov je razvidno, da večina starostnikov želi ostati v svojem domačem okolju. Zaradi starostnih sprememb starostniki potrebujejo pomoč v obliki tehničnih pripomočkov, predvsem pripomočke za komunikacijo in gibanje. Glede na potrebe potrebujejo tudi prilagoditve zunanjega in notranjega okolja ter želijo odstranitev grajenih ovir tako v zunanjem, kot tudi notranjem prostoru. Z raziskavo smo pridobili potrebne smernice za kakovost bivanja starostnika v domačem okolju. Sklep. Za kakovostno bivanje starostnikov so potrebne spremembe v zakonodajnih podlagah, spremembe v izboljšanju ponudb različnih oblik bivanja in pomoči na domu ter v kontinuiranem sistemu informiranja.
Keywords: starostniki, bivalno okolje, arhitektonske ovire, tehnični pripomočki, kakovostna starost
Published: 06.01.2010; Views: 5554; Downloads: 1146 
(1 vote)
.pdf Full text (690,84 KB)

5.
ANALIZA PARAMETROV URBANEGA OKOLJA ZA OPTIMIRANJE NAVIGACIJE PRI GIBALNO OVIRANIH OSEBAH
Eva Jelovčan, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Obisk šole ali trgovine je za zdravega človeka vsakodnevni opravek, kateremu ne posveča večje pozornosti. Za približno 8 % Slovencev, ki so invalidi, pa lahko nepremostljivo oviro pomeni že previsok robnik ali neprimerna vrata. V urbanem okolju je opaziti veliko arhitektonskih ovir, ki gibalno oviranim osebam predstavljajo poseg v njihovo samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih. Ovire, ki jih posameznik lahko premaga, pa se razlikujejo glede na njegovo gibalno oviranost in tehnični pripomoček, ki ga za pomoč pri gibanju uporablja. Glavni namen magistrskega dela je bil poiskati in analizirati parametre urbanega okolja, kar bi nam omogočilo optimiranje navigacije za gibalno ovirane osebe. Poleg tega je bil namen tudi preveriti samo smiselnost razvoja navigacije za gibalno ovirane osebe. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali gibalno ovirane osebe lahko uporabljajo elektronske naprave, preko katerih bi lahko uporabljali navigacijo. Cilj je bil tudi raziskati, v kolikšni meri se gibalno ovirane osebe lahko samostojno gibljejo po urbanem okolju in v katerih objektih v javni rabi naletijo na največ arhitektonskih ovir. Nadaljnji cilj je bil ugotoviti, katere arhitektonske ovire se v urbanem okolju pojavljajo najpogosteje in katere so v povprečju za največ gibalno oviranih neprehodne. Naš zadnji cilj je bil ugotoviti, kateri so ukrepi, ki bi gibalno oviranim najbolj pomagali pri povečanju njihove samostojnosti v urbanem okolju. S pomočjo SWOT analize smo pridobili potrebne informacije in celovito oceno o trenutnem stanju na področju dostopnosti urbanega okolja gibalno oviranim. Ugotovili smo, da nekaj literature in priročnikov o tej problematiki že obstaja in da si tudi gibalno ovirani močno želijo izboljšav. Težava pa je, da širša javnost s težavami ni seznanjena in tako spremembe potekajo počasi. Na osnovi SWOT analize smo strukturirali še TOWS matriko in razvili strategije, ki predlagajo širjenje zavedanja o tej problematiki, financiranje odstranjevanja ovir in kaznovanje za zasedanje površin, namenjenih gibalno oviranim osebam. Ugotovitve smo uporabili pri oblikovanju anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da si gibalno ovirani najbolj želijo dostopnega okolja, česar pa ne moremo doseči čez noč. Lahko pa jim pot olajšamo z navigacijo, ki so jo ocenili za smiseln ukrep. Rezultati so pokazali, da 71 % anketirancev lahko uporablja pametni telefon, zato bi bilo navigacijo smiselno oblikovati kot aplikacijo za telefon. Pri tem moramo biti posebej pozorni pri prikazovanju ovir v upravnih enotah, kino dvoranah in gledališčih, kjer vprašani naletijo na največ ovir. Med arhitektonskimi ovirami so v povprečju za največ gibalno oviranih neprehodni preozki hodniki in pločniki ter neprilagojeni toaletni prostori. Poleg navigacije bi predlagali še enostaven ukrep — izobraževanje širše javnosti o težavah premikanja gibalno oviranih po urbanem okolju. Z večjim zavedanjem bi postopoma lahko preprečili, da bi zdravi ljudje parkirali na mestih za invalide, parkirali kolesa na klančinah ter zaklepali kolesa na ograje ob klančinah. Z ozaveščanjem bi dosegli tudi večjo mero strpnosti in zmanjšanje diskriminacije, kar bi gibalno oviranim osebam veliko pomenilo in zaradi česar bi se z večjo samozavestjo sami odpravljali v urbano okolje.
Keywords: gibalno ovirane osebe, navigacija, urbano okolje, dostopnost, arhitektonske ovire
Published: 26.02.2016; Views: 767; Downloads: 135
.pdf Full text (2,16 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica