| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ARBITRAŽNO PRAVO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE TER PROBLEMATIKA RAZREDNIH ARBITRAŽ V ZDA IN REPUBLIKI SLOVENIJI
Neža Prevodnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Arbitraža je eden izmed načinov alternativnega reševanja sporov, s katerim stranke spora le-tega rešijo izven sodišča. Stranke spora se sporazumejo z arbitražnim sporazumom ali arbitražno klavzulo, da bodo svoj (že obstoječi ali bodoči) spor rešile s pomočjo arbitraže. Odloča eden ali več nepristranskih arbitrov, odločitev je za stranke pravno zavezujoča. V Združenih državah Amerike je temeljni zakon na področju arbitražnega prava Federal Arbitration Act (FAA), ki ga je Kongres sprejel 12. februarja 1925. Zakon določa, da so stranke na podlagi pogodbenega dogovora obvezane razrešiti spor s pomočjo arbitraže, katere odločitev je zanje zavezujoča. Rezultat arbitraže je arbitražna odločba ('arbitration award') in ne sodba, kot če o sporu odloči sodišče. Razredna arbitraža je alternativa razrednim tožbam, pri katerih skupina tožnikov razreši spor proti tožencu z arbitražo. Razredne arbitraže so manj pogoste kot razredne tožbe. Slednje so običajno vložene s strani večih posameznikov ali manjših podjetij proti korporacijam. Več tožnikov se odloči za skupinsko oziroma razredno tožbo zaradi nižjih stroškov. Toženec se sporazume s skupino tožnikov, da razrešijo spor izven sodišča (z arbitražo), in tako pride do razredne arbitraže. V zadnjih letih je bilo na vrhovnem sodišču ZDA razsojeno v več pomembnih primerih, ki vplivajo na položaj razrednih arbitraž. Najpomembnejši med njimi so: Green Tree Financial Corp. v. Bazzle, Stolt-Nielsen S.A. v. AnimalFeeds Int'l Corp., AT&T Mobility LLC v. Concepcion, Oxford Health Plans v. Sutter ter Am. Express Co. v. Italian Colors Restaurant. Sodbe predvsem vplivajo na prihodnost vključevanja klavzul, o (ne)možnosti razrednih tožb ter razrednih arbitraž, v pogodbe.
Keywords: alternativno reševanje sporov, arbitraža, arbitražno pravo, individualna arbitraža, razredna arbitraža, razredna tožba, arbitražni sporazum, arbitražna klavzula
Published: 09.12.2015; Views: 938; Downloads: 125
.pdf Full text (645,47 KB)

2.
POTEK ARBITRAŽNEGA POSTOPKA S POUDARKOM NA PRAVILIH MILANSKE ARBITRAŽNE ZBORNICE (THE CHAMBER OF ARBITRTATION OF MILAN RULES) IZ LETA 2010
Marcel Hajd, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Mednarodna trgovinska arbitraža je zasebno razsodišče, ki je ustanovljeno s posebnim dogovorom sodelujočih v primeru spora med njimi. Spada med alternativne oblike reševanja sporov. Od ostalih oblik se razlikuje po tem, da je njenim odločitvam v pravnem prometu priznan dokončen in zavezujoč pravni učinek. Z arbitražnim dogovorom tako stranke izključijo pristojnost sodišč. V poslovnih odnosih se pojem arbitraže prepogosto povezuje z gospodarskimi spori s tujim elementom, vendar pa se lahko arbitraže uporabijo tudi za spore z drugačno naravo in med domačimi subjekti. Dejstvo pa je tudi, da je na razvoj arbitražnega prava najbolj vplivala mednarodna trgovina. Področje mednarodne trgovinske arbitraže pa presega zgolj pravno analizo, saj odseva tudi zgodovinski, sociološki in kulturni napredek ter razvoj, pomembna pa je tudi, saj želi preseči nacionalne okvirje in omejitve različnih pravnih redov. Vsak potencialni arbitražni postopek ima svoje korenine v arbitražnem dogovoru. Za takšno obliko reševanja sporov mora obstajati soglasje med strankami. V arbitražnem sporazumu pa ne gre za golo pripravljenost reševati spor pred arbitražo, saj lahko stranke modificirajo cel postopek s svojimi željami in potrebami. Gre za načelo avtonomije strank, ki je v sodnih postopkih zelo zreducirano, arbitražni postopek pa z določenimi omejitvami spremlja od rojstva do smrti. Pri institucionalnih arbitražah je avtonomija nekoliko manjša, saj stranke v arbitražni dogovor vključijo posebne postopkovne pravilnike. Obstajajo pa tudi priložnostne arbitraže pri katerih stranke same določijo pravila postopka. Arbitražno kolo se zažene, ko stranka arbitražnega sporazuma vloži tožbo oz. zahtevek za reševanja spora pred arbitražo. Stranke lahko sklenejo arbitražni dogovor tudi po izbruhu spora. V naslednji fazi je nato potrebno imenovanje članov arbitražnega senata in njegova konstitucija. Ko je arbitražni senat tako ustanovljen je potem njegova naloga in pristojnost, da pripelje postopek do dokončne rešitve spora med strankami. Običajno se spor konča z izdajo zavezujoče in dokončne arbitražne odločbe, med postopkom pa lahko pride tudi do sporazumnega odstopa, največkrat je to s sklenitvijo poravnave. Arbitražni postopek pa se »dokončno« zaključi, ko stranka dobi to, do česar je upravičena v arbitražni odločbi. Večji del arbitražnih odločb je izpolnjenih prostovoljno, za ostale arbitražne odločbe s tujim elementom pa so na voljo posebni mehanizmi priznanja in izvršitve. Ti mehanizmi so poenoteni po vsem svetu.
Keywords: mednarodna trgovinska arbitraža, stalna arbitraža, arbitražna klavzula, arbitražni sporazum, arbitražni postopek, arbitražna odločba, priznanje in izvršitev tujih arbitražnih odločb.
Published: 09.01.2013; Views: 1388; Downloads: 252 
(1 vote)
.pdf Full text (1,96 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica