1. Arabska pomlad - študija primera Tunizije, Egipta in Libije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNika Ražem, 2023, undergraduate thesis Abstract: Protesti t. i. »arabske pomladi« so se pričeli leta 2010, vendar se je v ozadju prebujajočih se dogodkov zrcalila dolgoletna pestra zgodovina držav, ki je med drugim vključevala avtoritarne voditelje, ki so prezirali potrebe in želje svojih ljudi. Ljudje so naposled le prišli so spoznanja, da so ravno oni tisti, ki se lahko uprejo, ki imajo dejansko moč doseči spremembe na oblasti in nenazadnje tudi življenjskih razmer, zato so se zavestno odločili svoje spoznanje udejanjiti pred očmi javnosti, in sicer s protestnimi shodi. Protesti arabske pomladi so bili organizirani v številnih arabskih državah, mi pa smo se odločili v analizo vključili le tri ključne, in sicer Tunizijo, Egipt in Libijo. Vzroki za arabsko pomlad so bili predvsem ekonomski in socialni. Dogajanja v času konflikta so bila zelo pestra, predvsem pa nasilna, saj so nasilje izvajale tako varnostne sile držav kot tudi protestniki, kar je povzročilo veliko smrtnih žrtev, veliko ljudi pa je utrpelo telesne poškodbe. V Tuniziji in Egiptu so protesti pripeljali do revolucije, medtem ko so v Libiji botrovali k nastanku državljanske vojne. Voditelji teh držav so se na proteste odzvali tako, da sta voditelja v Tuniziji in Egiptu protestnike želela pomiriti z raznimi obljubami, medtem ko je voditelj v Libiji spodbujal nasilje med svojimi podporniki in uporniškimi silami. V nobenem od omenjenih primerov protestniki niso odnehali, ravno nasprotno, s protesti so nadaljevali, saj so bili trdno odločeni, da bodo po številnih letih življenja v slabih razmerah končno dosegli tisto, kar so si zadali. Kljub pestremu dogajanju, zagnanosti protestnikov in sprva vidnemu uspehu tistih protestnikom, ki jim je v svojih državah uspelo zrušiti režim, so protesti arabske pomladi povzročili veliko neprijetnih posledic, med drugim tudi takih, ki jih ljudje sploh niso pričakovali. Namreč namesto vsesplošnega izboljšanja življenjskih razmer je bilo med ljudmi zaznati veliko nezadovoljstva tudi na političnem področju, zabeležen je bil velik upad gospodarstva, vztrajno pa se je nadaljeval val protestov in nasilja, vključno s prisotnostjo varnostnih in drugih izzivov.
Keywords: arabska pomlad, protesti, nasilje, Tunizija, Egipt, Libija, študija primera, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.07.2023; Views: 757; Downloads: 139
 Full text (1,11 MB) |
2. Arabska pomlad skozi pogled primerjalne kriminologije : magistrsko deloRade Trivunčević, 2020, master's thesis Abstract: Politični prevrati, revolucije, gibanja, protesti in nemiri so del svetovne zgodovine. Nezadovoljstvo naroda s svojim statusom in vodilno elito je le del številnih kompleksnih faktorjev vpliva na protestno delovanje. Zanimivost se pojavi pri analizi takšnih ali podobnih situacij, ki raziskujejo vzroke in posledice na »oškodovano« družbo, političen sistem in okolje. Pri vsakem protisistemskem delovanju, v kolikor je tu govor le o protestih ali celo čem bolj intenzivnem, pride do delinkventnega, celo protizakonitega ravnanja. Nemalokrat določene družbene skupine izkoristijo trenutno stanje v državi za preusmeritev svojih frustracij in težav v nasilna dejanja, ki kalijo družbeni red in mir. Takšni in podobni nemiri so zato venomer tarča znanstvenih analiz, v katerih se združujejo znanja in metode različnih ved, kot so kriminologija, sociologija, psihologija itd. Te raziskave so močno pripomogle k boljšemu razumevanju družbenoekonomskega življenja, delovanja in razvoja, pri čemer pa še vedno ostajajo odprta določena ključna problemska vprašanja. Strokovna javnost tako na primer še vedno ni enotna v tem, kaj je ključni vzrok za prehod iz protestnega v revolucionarno delovanje s poudarkom na nasilju, oboroženih konfliktih in neupoštevanju ključnih človekovih pravic, svoboščin in zakonov, k čemur naj bi stremeli nemalokrat kar obe, sicer nasprotni si strani. Razkol v strokovni literaturi je opazen predvsem pri opisu vpliva zunanjih dejavnikov pri sicer »lokalnih« nemirih. V sodobni globalni družbi, v kateri je pretok informacij, sredstev in dobrin neizmerno hiter, se posledice težav v lokalnem okolju kaj kmalu pokažejo tudi na regionalnem območju ali celo širše. Hitro spreminjajoči se svet vsiljuje nekoliko drugačne vrednote in pravila ter zavira nekatere tradicionalne norme, kar nemalokrat privede do konflikta interesov v določenih družbah in državah. Kljub hitrim spremembam na določenih področjih človekovega življenja pa so nekateri ključni interesi in potrebe ostali enaki. Potrebe po prevladi, moči in kapitalu so ostale enake, le metode za dosego teh ciljev so se s časom spremenile in so laičnemu očesu bolj prikrite.
Keywords: politična gibanja, notranji nemiri, revolucije, Bližnji Vzhod, arabska pomlad, primerjalna kriminologija, medkulturne študije, magistrska dela
Published in DKUM: 15.10.2020; Views: 1238; Downloads: 98
Full text (534,25 KB) |
3. REGIONALNOGEOGRAFSKA ANALIZA SEVERNE AFRIKEManuela Štefane, 2015, master's thesis Abstract: Egipt, Libijo, Alžirijo, Tunizijo, Maroko, Zahodno Saharo in Sudan uvrščamo v skupno regijo, Severno Afriko. Povezujejo jih skupne fizično in družbeno geografske značilnosti.
Cilj magistrskega dela Regionalnogeografska analiza Severne Afrike je bil prikazati nova spoznanja o fizično- in družbenogeografskih značilnostih držav Severne Afrike s pomočjo analize različnih statističnih in strokovnih virov.
Državam so skupni pomanjkanje padavin, izpostavljenost visokim temperaturam in preobremenjeni viri sladke vode. Rast števila prebivalstva povzroča povečan vpliv na okolje in okoljske probleme. Na rodovitnih obalnih območjih vsak kos zemlje izkoristijo za obdelovalno površino, ki jo širijo tudi na nerodovitna puščavska tla. Delež obdelovalnih površin se tako povečuje, s tem pa se povečuje tudi izkoriščanje vodnih virov za namakanje prsti. Dostop do vodnih virov pa je v marsikateri državi tudi vzrok za nemire in spopade. Glavni vzroki za politične spopade in Arabsko pomlad so med drugim tudi gospodarska izkoriščanja, socialni problemi in velika brezposelnost.
Skupne izbrane fizično- in družbenogeografske značilnosti držav Severne Afrike smo kartografsko predstavili ter izdelali tipizacijo držav Severne Afrike glede na skupne značilnosti. Na osnovi spoznanj smo predstavili nova spoznanja in napovedali prihodnji razvoj držav Severne Afrike. V zaključnem delu smo pridobljene podatke in nova spoznanja prenesli na pedagoško raven ter s pomočjo iger in učenčevega lastnega aktivnega spoznavanja držav Severne Afrike predvideli učno uro z naslovom Geografski potep po državah Severne Afrike.
Keywords: Severna Afrika, pomanjkanje padavin, okoljska problematika, Arabska pomlad, pedagoška aplikacija
Published in DKUM: 04.06.2015; Views: 2025; Downloads: 259
Full text (3,02 MB) |
4. Arabska pomlad kot izvor terorizma : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSamo Podlesnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Opredelitev pojma terorizem je izjemno pestra in raznolika. Različni avtorji ga opredeljujejo različno in prav to je problem za težave pri spopadanju z njim. Posplošeno bi lahko rekli, da gre za organizirano skupino, ki z nezakonitimi nasilnimi dejanji ustrahuje širšo populacijo ali drugo (večjo) skupino ljudi za doseganje določenih političnih sprememb. Pojavlja se lahko v različnih oblikah, kot so izsiljevanje, atentati, ugrabitve, požigi, samorazstrelitve, sabotaže, ropi, napadi itd. Gre za doseganje političnih ciljev in pomeni neposredno poseganje v temeljne človekove pravice. Novejši terorizem, ki smo mu priča v 21. stoletju, je še bolj uničevalen in neizprosen kakor tisti, ki smo ga poznali v 20. stoletju. To pa prinaša zahteve in težnjo po čim bolj učinkovitem boju proti terorizmu.
Arabska pomlad je revolucionarni val demonstracij in protestov, ki se pojavljajo v arabskem svetu. Vzrok revolucionarnih spopadov in protestov so bile oz. so vsesplošne slabe življenjske razmere. Protestniki so zahtevali predvsem odstavitev predsednika, vlade in spremembe ustave. Protesti oz. revolucija so se začeli 18. decembra 2010 v Tuniziji, od koder so se začeli naglo širiti v druge države arabskega sveta. Do večjih revolucij je prišlo v Tuniziji, Egiptu, Libiji in Jemnu. Civilne vstaje so se zgodile v Bahrajnu in Siriji. Do večjih protestov je prišlo v Alžiriji, Iraku, Jordaniji. Kuvajtu in Maroku. Do manjših spopadov je prišlo v Libanonu, Mavretaniji, Omanu, Savdski Arabiji, Sudanu in Zahodni Sahari, pa tudi na mejah Izraela. V nekaterih državah so upori končani, v nekaterih še trajajo. V nekaterih so uporniki dosegli več, v drugih manj.
Keywords: arabska pomlad, terorizem, uporniki, protesti, revolucije, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.07.2012; Views: 5782; Downloads: 795
Full text (779,30 KB) |
5. RAZVOJ, SEDANJOST IN PRIHODNOST SCHENGENSKEGA PRAVNEGA REDABoštjan Kosmač, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavam tako imenovani Schengenski proces od njegovega začetka leta 1985 pa vse do danes. Poudarek je na stanju v letu 2011, problemih in prihodnosti.
Keywords: Schengen, Schengenski sporazum, konvencija, Schengenski informacijski sistem, Amsterdamska pogodba in protokol, uredbe, širitev schengenskega prostora, priseljevanje, leto 2011, arabska pomlad, ukrepi posameznih držav članic.
Published in DKUM: 20.03.2012; Views: 2308; Downloads: 312
Full text (374,46 KB) |
