| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv dodajanja enoloških taninov v različnih fazah alkoholne fermentacije na fizikalno-kemijske lastnosti vina sorte 'modri pinot'
Urška Bračko, 2020, master's thesis

Abstract: Proučevali smo vpliv dodajanja treh enoloških taninov (Protanin R, Gallotanin B, Galitan Agrovin) v različnih fazah alkoholne fermentacije grozdnega soka (na začetku fermentacije, med njo in na koncu fermentacije) sorte 'Modri pinot' na vsebnost skupnih fenolov, antocianinov, taninov, mineralov ter nianso in intenziteto barve vina. Na povišanje vsebnosti skupnih fenolov je značilno vplival dodatek Gallotanina B, ki smo ga dodali med fermentacijo. Vsebnost taninov se je v primerjavi s kontrolnim vzorcem značilno zvišala ob dodatku Gallotanina B in Galitan Agrovin na koncu alkoholne fermentacije. Čas dodajanja taninov in vrsta tanina sta vplivala na nianso barve vina, na vsebnost antocianinov in na intenziteto barve vina. Najvišja vsebnost antocianinov je bila v vzorcu s Protaninom R, dodanim med alkoholno fermentacijo, kjer je bila tudi niansa barve najvišja. Največja intenziteta barve pa je bila v vzorcu s Protaninom R, ki smo ga dodali na koncu fermentacije.Vsebnost Mn, Fe in Zn v vinu je bila odvisna od časa dodajanja taninov, vsebnost Fe pa tudi od vrste dodanega tanina.
Keywords: enološki tanini/ antocianini/ 'Modri pinot'/ barva/ minerali
Published: 16.06.2020; Views: 447; Downloads: 70
.pdf Full text (1,34 MB)

2.
Vsebnost skupnih antocianinov v plodovih različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus L.)
Tjaša Romih, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Maline so visoko cenjen sadež, predvsem zaradi aromatičnega okusa in pestre kemična sestave. Antocianini dajejo plodovom malin značilno rdečo barvo in jih ščitijo pred UV-žarki in napadi insektov. Namen naloge je bil raziskati vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), sušenja plodov z zamrzovanjem in toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja na vsebnost skupnih antocianinov. V raziskavo smo vključili 22 vzorcev različnih genotipov malinjaka. Vsebnost skupnih antocianinov v ekstraktih plodov in nektarju smo izmerili s pH diferencialno metodo. Plodovi primitivnih in kultiviranih genotipov malinjaka se niso značilno razlikovali v vsebnosti antocianinov. Sušenje z zamrzovanjem ni značilno vplivalo na vsebnost antocianinov, medtem ko je termična obdelava plodov pri pripravi nektarja značilno znižala vsebnost antocianinov v primerjavi z zamrznjenimi plodovi.
Keywords: Maline (Rubus idaeus L.), antocianini, zamrznjeni plodovi, nektar, plodovi, sušeni z zamrzovanjem, kultivirani genotipi, primitivni genotipi.
Published: 28.01.2019; Views: 570; Downloads: 58
.pdf Full text (853,39 KB)

3.
EKSTRAKCIJA FENOLNIH SPOJIN IZ PLODOV MURVE
Janja Klakočer, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil izvesti ekstrakcijo sadežev različnih sort murve in določiti kako procesni parametri vplivajo na antioksidativno aktivnost ekstraktov in vsebnost fenolnih spojin, antocianinov ter proantocianidinov. V raziskavah smo uporabili dve sorti murve, in sicer belo murvo (Morus alba) in črno murvo (Morus nigra). Za izvedbo ekstrakcije smo uporabili konvencionalni postopek in eksperimente načrtovali po Box-Behnkenovem eksperimentalnemu načrtu, ki je metodologija odzivne površine (Response Surface Methodology, RSM). V našem eksperimentalnem načrtu, ki smo ga načrtovali v programu Designe-Expert 7.0 smo spreminjali tri procesne parametre, in sicer razmerje aceton:voda (topilo), razmerje material:topilo in temperaturo. Vsaka izmed ekstrakcij je potekala 2 uri. Vsebnost celokupnih fenolov, proantocianidinov in celokupnih monomernih antocianinov smo v ekstraktih določevali s spektrofotometričnimi metodami. Glede na zahteve posameznih metod smo raztopinam ekstraktov izmerili absorbanco pri določeni valovni dolžini in nato iz umeritvene krivulje na podlagi izmerjene absorbance določili koncentracijo, ki smo jo podali kot maso na gram ekstrakta oz maso na gram materiala. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo podali kot % inhibicije in smo jo določili z DPPH prostoradikalsko metodo, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine. Rezultati analiz so pokazali, da ima črna murva višjo vsebnost antioksidativnih komponent kot bela murva.
Keywords: murva, črna murva, bela murva, konvencionalna ekstrakcija, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, proantocianidini, celokupni monomerni antocianini
Published: 30.03.2015; Views: 1756; Downloads: 232
.pdf Full text (2,27 MB)

4.
KARAKTERIZACIJA ANTOCIANINSKIH PROFILOV SADNIH SOKOV RDEČEGA SADJA
Sanela Selimović, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil validirati analizno metodo za kvalitativno in kvantitativno določanje antocianinov v rdečem sadju in sadnih sokovih iz rdečega sadja. S tem smo želeli izboljšati metodologijo kontrole kvalitete naravnih produktov, ki vsebujejo naravna barvila (EEC E163). Z visokotlačno tekočinsko kromatografijo (HPLC) smo analizirali metanolne ekstrakte rdečega sadja v 6 vzorcih slovenskega porekla in sadnih sokov iz rdečega sadja, v 16 vzorcih slovenskega porekla in za primerjavo še 3 vzorce iz tujine (Avstrija in Italija). Za potrebe razvrščanja je bila prvotno potrebna predhodna identifikacija značilnih antocianinov za posamezno vrsto rdečega sadja s pomočjo standardnih raztopin dostopnih antocianinov. Opravili smo validacijo analizne metode, določili linearnost, natančnost, točnost, mejo določanja in časovno stabilnost metanolnega ekstrakta. Na osnovi vseh rezultatov smo ugotovili, da gre v Sloveniji za kvalitetne izdelke rdečega sadja in sadnih sokov iz rdečega sadja, saj se nikjer med analiziranimi vzorci ne pojavljajo signifikantne razlike.
Keywords: aditivi, barvila, antocianini, ekstrakcija, validacija, tekočinska kromatografija
Published: 19.11.2010; Views: 2546; Downloads: 209
.pdf Full text (2,30 MB)

5.
SEPARACIJA BIOAKTIVNIH KOMPONENT IZ BRUSNIC
Mojca Peklar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: S pomočjo konvencionalne ekstrakcije in superkritične ekstrakcije s CO2 posušenih plodov brusnic smo pripravili ekstrakte v katerih smo določili vsebnost nekaterih fenolnih spojin. Pri konvencionalni ekstrakciji smo kot topilo uporabili 60 % raztopino acetona in 35 % raztopino etanola. Ekstrakcije smo izvajali pri temperaturi 22 °C in pri temperaturi 40 °C v dveh stopnjah. V pripravljenih ekstraktih smo določali koncentracije celokupnih monomernih antocianinov, celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov, proantocianidinov in taninov s spektrofotometričnimi metodami. Merili smo jim absorbanco pri različnih valovnih dolžinah in na podlagi dobljenih umeritvenih krivulj izračunali koncentracije. Rezultate smo podali na gram ekstrakta in na gram materiala. Prav tako smo spremljali kinetiko ekstrakcije, tako da smo med postopkom ekstrakcije jemali vzorce v različnih časovnih intervalih in spremljali spreminjanje koncentracije v odvisnosti od časa.
Keywords: Konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija s CO2, brusnica, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, celokupni antocianini, tanini, proantocianidini, kinetika ekstrakcije
Published: 22.12.2009; Views: 3352; Downloads: 422
.pdf Full text (6,10 MB)

6.
RAZVOJ PRODUKTOV NA OSNOVI ANTOCIANINOV
Tünde Vatai, 2009, doctoral dissertation

Abstract: Antocianini so skupina polifenolov, ki so odgovorni za barvno raznolikost cvetov in sadežev, od rumene, oranžne, rdeče, roza, do modre. V primerjavi s sintetičnimi barvili so nestabilni, kar predstavlja glavni problem pri njihovi uporabi in se lahko pokaže kot sprememba barve med procesiranjem in skladiščenjem. Glavni cilj doktorske disertacije je bil razviti produkt, naravno barvilo na osnovi antocianinov, ki bo ustrezno stabilen in bo predstavljal alternativo sintetičnim barvilom za uporabo v prehrambeni in farmacevtski industriji. Raziskovalno delo zajema študij ekstrakcije antocianinov iz grozdnih tropin, ki so stranski produkt v proizvodnji vina in predstavljajo potencialni vir naravnih barvil. V raziskavah smo uporabili tropine treh tradicionalnih sort rdečega grozdja, ki se pridelujejo v Sloveniji. Za primerjavo so bili eksperimenti narejeni tudi z uporabo svežega materiala – bezgovih jagod. Namen raziskav je bil določiti optimalne ekstrakcijske pogoje. Izvedla se je študija vpliva naslednjih parametrov: vrste in koncentracije topila za ekstrakcijo ter temperature. Študirali smo vpliv pH topila za ekstrakcijo na izkoristek in degradacijo antocianinov. Opazovali smo stabilnost dobljenih ekstraktov med skladiščenjem. Raziskali smo vpliv predobdelave naravnega materiala s superkritično ekstrakcijo s CO2. Poznano je, da ko-pigmenti vplivajo na stabilnost in barvo antocianinov, zato smo v dobljenih ekstraktih analizirali tudi vsebnost nekaterih flavonoidov. Drugi sklop raziskav v okviru doktorske disertacije zajema študij stabilizacije in formulacije antocianinov z uporabo visokotlačnih tehnologij s superkritičnimi fluidi (SCF). Raziskali smo naslednje SCF tehnike za formulacijo produkta: CPF™ (Concentrated Powder Form; Koncentrirana praškasta oblika), PGSS™ (Particles from Gas Saturated Solution; Delci iz raztopin nasičenih s plinom), SAS (Supercritical Antisolvent Precipitation; Prekristalizacija z antitopilom). V raziskavah smo uporabili različne materiale na osnovi antocianinov (ekstrakte, sokove in koncentrate) ter različne nosilce, ki so uporabni v prehrambeni industriji. Izvedli smo analize barvnih lastnosti in stabilnosti barve med skladiščenjem dobljenih praškastih produktov.
Keywords: ekstrakcija, superkritični ogljikov dioksid, formulacija produktov, PGSS™, CPF™, SAS, naravna barvila, antocianini, stabilnost
Published: 12.03.2009; Views: 4358; Downloads: 331
.pdf Full text (5,77 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica