Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z iskanjem povezave med osebnostnimi motnjami in storilci kaznivih dejanj. Cilj zaključnega dela je bil odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavi že v samem naslovu »Ali obstaja povezava med storilci kaznivih dejanj in osebnostnimi motnjami?« Osebnost je zgrajena iz osebnostnih značilnosti posameznika, ki se izoblikujejo že v otroštvu, nato pa se izoblikujejo skozi celotno življenje posameznika. Kadar pa so osebnostne značilnosti take, da povzročajo določene motnje v obnašanju, doživljanju in čustvovanju posameznika, govorimo o osebnostnih motnjah. Osebnostne motnje so tako nespremenljive osebnostne poteze pri ljudeh, ki povzročajo težave pri njihovem razmišljanju, čustvovanju in vedenju v interakciji z ostalimi. V priročniku DSM-V, izdanem s strani Ameriškega združenja psihiatrov, najdemo razlikovanje desetih osebnostnih motenj, uvrščenih v tri skupine A, B in C. Vsaka izmed motenj ima svoje specifične značilnosti zaradi česar so nekateri ljudje bolj podvrženi k nasilnemu in deviantnemu vedenju kot drugi. Kadar taki posamezniki storijo kaznivo dejanje, jim lahko zaradi osebnostne motnje pripišejo status neprištevnega storilca, kar pomeni, da bo njihova kazen odslužena na posebnem oddelku za prestajanje kazni – oddelku za forenzično psihiatrijo. Kazensko odgovornost in institut neprištevnosti podrobno ureja slovenski Kazenski zakonik. S pomočjo intervjuja z vodjo enote za forenzično psihiatrijo UKC Maribor, dr. Miranom Pustoslemškom in z podrobno analizo že opravljenih raziskav glede prevalence osebnostnih motenj med zaporsko populacijo v različnih državah, smo ugotovili, da obstaja povezava med antisocialno osebnostno motnjo in povečanim tveganjem za storitev kaznivega dejanja. Prav tako obstajajo povezave z mejno, narcisistično in paranoidno osebnostno motnjo in storitvijo kaznivega dejanja. Tveganje za storitev in ponovitvena nevarnost pa sta še večji, če obstajajo druga pridružena stanja kot so zloraba substanc, psihoze, shizofrenija in negativni vplivi okolja.
Keywords: osebnostne motnje, storilci kaznivih dejanj, antisocialna osebnostna motnja, neprištevnost, forenzična psihiatrija, magistrska dela
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 557; Downloads: 121
Full text (1,26 MB)

Abstract: Diplomsko delo, ki je pred vami je sestavljeno iz treh delov. Prvi del zaobsega kratek zgodovinski pregled razvoja Guy Debordove misli in njegove Situacionistične Internacionale. Bralec se v prvem delu sreča z osnovnimi termini ter filozofsko konstrukcijo, ki tvori idejo družbe spektakla. Družba spektakla je obrazložena tako iz vidika akcij revolucionarjev (détournement), kot tudi različnih pojavnih oblik (skoncentrirana, difuzna in integrirana oblika) ter njenih osnovnih karakteristik (večna sedanjost, nenehna tehnološka inovacija, skrivnostnost, popačena realnost itd.). V drugem delu se preide nekoliko bližje posamezniku, ki prebiva v omenjeni družbi in se ga proučuje iz antropološke/darvinistične perspektive, vpliva izobraževalnega sistema, potrošništva, medijske manipulacije ter drugih faktorjev. V tem delu se želim dokopati do ugodnih zunanjih pogojev ter posameznikovih nagnjen in šibkosti, ki vzajemno poustvarjajo ugodno podlago za pojav in obstoj družbe spektakla. V tretjem delu se diplomsko delo popolnoma osredotoči na psihodinamiko, ki se poustvarja v slehernem posamezniku, kot odraz poprej opisane družbe . Podrobneje sta razdelani antisocialna in narcisoidna osebnostna motnja. Zavedajoč, da gre v obeh primerih za klinične kategorije se položaj posameznika raziskuje tudi iz drugih vidikov in pristopov, ki vključujejo vseprisotno skrb za status, nasilje, razrahljane medčloveške odnose, filozofijo denarja itd.. Tretji del vključuje tudi kritiko konvencionalnih psihiatrično/psiholoških pristopov, farmacevtske industrije in DSM zbornika, ki s pretirano individualno znanstvenim pristopom, zanemarjajo splošno družbeno klimo kot eno glavnih povzročiteljic omenjenih osebnostnih motenj. Na tak način se za ceno profita in gospodarske koristi peščice, celotno odgovornost prevali na posameznika samega, ki je popolnoma nezaščiten in izpostavljen družbi, ki kar kliče po rušenju duševnega in telesnega zdravja. Kritična psihologija ter kriminologija vidita rešitev v socialnem inženiringu, pravo je v končni fazi zgolj orodje v rokah kapitala, ki legalizira škodljive prakse ob tem, ko se posameznik kot vrtavka odbija od zunanjih in notranjih preprek, vrtincev in orkanov.
Keywords: Guy Debord, Situacionistična Internacionala, družba spektakla, antropološke predispozicije, izobraževanje, potrošništvo, medijska manipulacija, antisocialna osebnostna motnja, narcisoidna osebnostna motnja, farmacevtska industrija, DSM zbornik, kritična psihologija, kritična kriminologija
Published in DKUM: 08.12.2015; Views: 2009; Downloads: 230
Full text (932,10 KB)