Search the digital library catalog

Abstract: Shizofrenija označuje skupino psihotičnih motenj, ki sodijo med hude duševne motnje, nevrodegenerativne in progresivne narave. Prevalenca shizofrenije v splošni populaciji je od 0.5 do 1.0 %, značilno pa se pojavi pri mladih odraslih (moški: med 17. in 25. letom starosti, ženske: med 25. in 35. letom). Pri shizofreniji se pojavijo motnje mišljenja, zaznavanja, čustvovanja in vedenja, kakor tudi kognitivne motnje. Značilen je delno ali popolnoma okrnjen stik z realnostjo. Zdravimo jo na različne načine, najpogostejša zdravila pri shizofreniji so antipsihotiki. V raziskavi smo preučevali vpliv polimorfizmov adenozinskih (ADORA) in dopaminskih (DRD) receptorjev na pojav produktivne psihopatološke simptomatike pri shizofreniji, kakor tudi vpliv na nastanek ekstrapiramidne simptomatike ob prejemanju antipsihotične terapije. Naša raziskava je potekala v dveh delih. V eno skupino so bili vključeni pacienti v akutni fazi bolezni, prva epizoda ali akutni relaps shizofrenije, v drugo skupino pa pacienti na vzdrževalnem zdravljenju v stabilni fazi shizofrenije. Pacienti so se z vključitvijo v raziskavo strinjali s podpisom. V obeh vzorcih smo ocenjevali psihopatološko in ekstrapiramidno simptomatiko ob prejemanju antipsihotikov. Pri vseh bolnikih smo opravili genotipizacijo na skupno 22 izbranih polimorfizmih v ADORA1, ADORA2A, ADORA3, DRD1 in DRD2. Polimorfizmi so bili izbrani s pomočjo podatkovne zbirke SNP ameriškega National Center for Biotechnology Information (NCBI), HapMap, ter »tagger pairwise« metodo programskega kompleta HaploView. Vse dobljene podatke smo statistično obdelali s programskim paketom STATISTICA 7 za Windows. Za preliminarno preverjanje statistične pomembnosti porazdelitve kvantitativnih kliničnih spremenljivk med različnimi genotipi smo uporabili analizo variance (ANOVA), analizo kovariance pa smo opravili z metodo MANCOVA. Preverili smo Hardy-Weinbergovo ravnotežje, kakor tudi vezavno neravnovesje (LD) med SNP. Analizo haplotipov smo opravili s programom R-project. V raziskavo je bilo vključenih 74 pacientov v akutni fazi shizofrenije in 127 pacientov v neakutni fazi, ki so prejemali vzdrževalno antipsihotično terapijo. S psihopatološko simptomatiko pri shizofreniji so bili povezani polimorfizmi ADORA1 rs3766566, ADORA2A rs2236624 in ADORA2A rs2298383, ter haplotipi ADORA1 CTCAACG, ADORA3 TGTTGT, DRD1 TG in DRD1 CA. Z ekstrapiramidnimi neželenimi učinki antipsihotikov so bili povezani polimorfizmi ADORA2A rs35320474 (tardivne diskinezije), ADORA2A rs5751876 (akatizija), DRD1 rs4532 (akatizija) in DRD1 rs5326 (akatizija), ter haplotipi ADORA1 CTTGATG (akatizija), ADORA1 CTCAACG (akatizija), ADORA2A TCCTG (parkinsonizem), ADORA3 TGTTGT (parkinsonizem), ADORA3 CACTAC (akatizija), ADORA3 CACTAT (akatizija in tardivne diskinezije), DRD1 TG (parkinsonizem, akatizija, tardivne diskinezije), DRD1 TA (akatizija) in DRD1 CG (akatizija). Naša raziskava predstavlja prvo tovrstno študijo polimorfizmov adenozinskih receptorjev v možganih pri akutnih in neakutnih pacientih s shizofrenijo, s katero smo ugotovili, da bi lahko opazovani polimorfizmi v ADORA1, ADORA2A in ADORA3 z nevromodulacijo vplivali tako na psihopatološko simptomatiko, kot na ekstrapiramidno simptomatiko, povzročeno z antipsihotiki.
Keywords: shizofrenija, adenozin, nevromodulacija, polimorfizmi, psihopatologija, ekstrapiramidna simptomatika, antipsihotiki, farmakogenomika
Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 1766; Downloads: 237
Full text (6,83 MB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava problematiko bolnikov s psihotično motnjo, pri katerih zaradi več dejavnikov, povezanih z boleznijo, prihaja do motenj v splošnem funkcioniranju in posledično do negativnega vpliva na telesno zdravje. Dodaten negativni vpliv imajo lahko tudi neželeni učinki zdravil, ki pa so v zdravljenju ključnega pomena. Namen naloge je pregled navedenih dejavnikov in preučevanje vpliva specifične terapevtske dejavnosti na te negativnih posledice zdravljena. Cilj naloge oz. raziskovalnega dela je potrditev učinkovitosti specifične terapevtske metode z namenom klinične uporabe le te pri bolnikih, tako v bolnišnični kot ambulantni obravnavi. V empiričnem delu je preučevana populacija ambulantnih in deloma hospitaliziranih bolnikov Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, zdravljenih v letih od 2004 do 2008, ki so sodelovali v programu »Pok k dobremu počutju«, z osrednjim ciljem proučevanje vpliva tega programa na telesno težo bolnikov, ki v programu sodelujejo. Podatki so bili zbrani iz medicinske dokumentacije hospitaliziranih in ambulantnih bolnikov, ter iz evidenčnih kartonov skupine »Pot k dobremu počutju«. Rezultati raziskave so pokazali, da program »Pot k dobremu počutju« ugodno vpliva na spremembo telesne teže.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: psihoza, shizofrenija, metabolni sindrom, telesna teža, antipsihotiki, promocija zdravja, zdravstvena nega
Published in DKUM: 28.04.2009; Views: 3994; Downloads: 741
Full text (911,76 KB)