| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Separacija vrednih spojin iz lupin granatnega jabolka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Ema Šušteršič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Lupina granatnega jabolka vsebuje veliko vrednih komponent, ki so dobri tudi za naše zdravje. Namen diplomske naloge je bil preučiti izkoristke ekstrakcije lupin granatnega jabolka ter koncentracijo vrednih spojin v ekstraktih. Uporabili smo dve različni ekstrakcijski metodi, enostopenjsko ekstrakcijo s podkritično vodo in dvostopenjsko ekstrakcijo, kjer smo v prvi stopnji uporabili konvencionalno ekstrakcijo z vodo ali etanolom, v drugi stopnji pa smo ekstrakt pridobljen v prvi stopnji ponovno ekstrahirali v podkritični vodi. Cilj raziskave je bil pridobiti ekstrakte s čim višjo vsebnostjo elagne kisline. V ta namen smo preučili tudi možnost koncentriranja elagne kisline v ekstraktih s spiranjem ekstraktov z metanolom. Rezultati raziskav kažejo, da se izkoristek enostopenjske ekstrakcije lupin granatnega jabolka znižuje z višanjem temperature, pri tem pa se zvišuje izkoristek trdne faze v reakcijski zmesi, ki predstavlja netopni del. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo določevali vsebnost totalnih fenolov in flavonoidov v ekstraktih. Ugotovili smo, da se pri zviševanju temperature v enostopenjski ekstrakciji vsebnost celokupnih fenolov in flavonoidov zmanjšuje. V vseh ekstraktih lupin granatnega jabolka smo zaznali visoko antioksidativno aktivnost (več kot 80 %). S tem lahko potrdimo visoko vsebnost antioksidativnih komponent v lupini granatnega jabolka. S pomočjo HPLC analize smo določili vredne komponente (elagna kislina, 5-HMF, 5-metilfurfural, furfural) v posameznih ekstraktih. Ugotovili smo, da dobimo pri dvostopenjski ekstrakciji višjo koncentracijo elagne kisline v ekstraktih, ko uporabimo v prvi stopnji kot topilo etanol (473,4 mg/g ekstrakta elagne kisline). Najvišjo vsebnost pa dobimo, ko ta ekstrakt koncentriramo še z metanolom in znaša 618,6 mg/g ekstrakta. V primeru enostopenjske ekstrakcije s podkritično vodo dobimo najvišjo koncentracijo elagne kisline v ekstraktu pridobljenem pri 250 °C in 3 min, in sicer 153 mg elagne kisline/g ekstrakta. Poleg elagne kisline smo v enostopenjski ekstrakciji analizirali tudi koncentracijo 5-HMF, furfurala in 5-metilfurfurala, ki pa so prisotni v bistveno nižjih koncentracijah.
Keywords: Granatno jabolko (Punica granatum L), totalni fenoli, totalni flavonoidi, elagna kislina, antioksidativnost, podkritična voda, biooglje, odpadna biomasa
Published in DKUM: 06.10.2021; Views: 472; Downloads: 81
.pdf Full text (2,81 MB)

2.
Določitev optimalnih pogojev superkritične ekstrakcije s programom Design Expert in bioaktivnih komponent arnike (Arnica montana) : magistrsko delo
Primož Tržan, 2021, master's thesis

Abstract: Rastlinske bioaktivne spojine (antioksidanti, totalni fenoli, proantocianidini, flavonoidi, itd.) so sekundarni metaboliti, ki jih proizvajajo rastline in izzovejo farmakološke ali toksične učinke pri človeku in živalih. Postopek priprave in izbira topila vplivata na kvaliteto in kvantiteto ekstrakta oz. komponent v ekstraktu. V magistrski nalogi smo raziskali rastlino Arnico Montano, ki ima v farmacevtski in kozmetični industriji velik potencial. Osredotočili smo se na postopek superkritične ekstrakcije in določili optimalne pogoje superkritične ekstrakcije arnike s CO2 na podagi izrisanega eksperimentalnega načrta, programa Design Expert Pro 12. Ugotovili smo, da višja kot sta temperatura in tlak, višji je izkoristek ekstrakcije. Pridobljenim ekstraktom smo s spektrofotometrično metodo determinirali biološko aktivne komponente (antioksidanti, totalni fenoli, proantocianidini, totalni flavonoidi), katerih prisotnost naj bi vplivala na protivnetni, antiradikalni, antibakterijski, protiglivični in antioksidativni potencial. Rezultati so nam pokazali, da ekstrakti, ki so bili pridobljeni pri višji temperaturi ter tlaku, vsebujejo višje vrednosti biološko aktivnih komponent. Slednjim smo nato določali še protimikrobni potencial, ki smo ga potrdili le ekstraktu 8 z najvišjo vsebnostjo antioksidantov ter totalnih flavonoidov, pridobljenem pri tlaku 100 bar in temperaturi 60 C.
Keywords: gorska arnika, antioksidativnost, fenolne spojine, proantocianidini, protimikrobni potencial
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 321; Downloads: 86
.pdf Full text (3,75 MB)

3.
Razvoj in karakterizacija nanovlaken s kapsuliranimi probiotiki : magistrsko delo
Špela Slapničar, 2021, master's thesis

Abstract: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki so koristni za gostitelja za preprečevanje rasti potencialno škodljivih bakterij ter za izboljšanje imunskega odziva. Razvoj nanovlaken s kapsuliranimi probiotiki je razmeroma nov postopek, saj nanovlakna predstavljajo nov in učinkovit dostavni sistem za probiotike. Eksperimentalni del je zajemal pripravo in karakterizacijo posameznih raztopin polimerov (PEO, NaALG) ter izbiro ustrezne koncentracije probiotika (svežega in liofiliziranega), ki smo ga nato dodali v polimerno raztopino (NaAlg:PEO v volumskem razmerju 1:1, oznaka PA). Za določitev optimalnih parametrov elektropredenja smo raztopinam PEO, PA, PA z inulinom (PAI), PA z liofiliziranim probiotikom (PAP), PA z inulinom in liofiliziranim probiotikom (PAIP) ter PA z inulinom in svežim probiotikom (PAIPs) izmerili prevodnost, viskoznost, pH ter površinsko napetost. Raztopine PAI, PAIP in PAIPs vsebujejo inulin, ki deluje kot prebiotik in smo ga dodali, da izboljša preživelost probiotika Lactobacillus paragasseri K7. Učinkovitost formiranih nanovlaken smo preverili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), ujetje probiotika v nanovlakna pa smo dokazovali s Fourierjevo infrardečo (FT-IR) ter rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (XPS). Antioksidativen potencial vgrajenega probiotika v nanovlaknih smo preverjali z indirektno metodo določanja z ABTS radikalom ((2,2'-azino-bis(3-etilbenzotiazolin-6-sulfonska kislina)). Efektivnost učinkovanja sproščenega probiotika v različnih časovnih intervalih smo spremljali z metodo sproščanja probiotika, z metodo cone inhibicije pa smo preverili protimikrobno učinkovitost. Ugotovili smo, da se pri dodatku 3*1010 liofiliziranega probiotika L. paragasseri K7 v 20 ml polimerne raztopine, nanovlakna niso formirala, zaradi visoke prevodnosti. Dokazali smo, da se z nižanjem pH zniža tudi viskoznost polimerne raztopine z liofiliziranimi probiotikom L. paragasseri K7. Pri dodatku svežega probiotika v polimerno raztopino NaALG:PEO ter inulina (PAIPs) se nanovlakna niso formirala. Pri ostalih polimernih raztopinah so se nanovlakna tvorila, najdebelejša pri raztopini PAIP (0,8-1,6 µm), najtanjša pri PA (0,1-0,3 µm). Rezultati so pokazali, da kompozitni material PAP, PAIP, PAIPs ni antioksidativen. Liofiliziran probiotik L. paragasseri K7 sam po sebi je antioksidativen, saj je njegova IEt kar 100,0 %. Pri analizi sproščanja probiotika se je najbolje izkazal napreden material PAP z liofiliziranim probiotikom, vsi trije analizirani kompozitni materiali (PAP, PAIP, PAIPs) so v kratkem času sprostili ves ujet probiotik. Za raztopino PAIPs smo naredili še preizkus inhibicije rasti testnih bakterij (Escherichia coli ter Staphylococcus aureus), vendar nismo zaznali cone inhibicije. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je bil razvoj nanovlaken uspešen. Uporaba nanovlaken s kapsuliranim probiotikom je bolj primerna za medicinske materiale s krajšim zahtevanim časovnim sproščanjem, do 24 ur. Izdelani produkti bi bili primerni za zdravljenje ran, tampone ter kot dostavni sistem v prehrani – zagotovi enostaven vnos polprodukta v končni izdelek.
Keywords: probiotiki, elektropredenje, nanovlakna, Lactobacillus paragasseri K7, antioksidativnost, inhibicija rasti testnih bakterij
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 555; Downloads: 125
.pdf Full text (3,27 MB)

4.
Izolacija kanabinoidov iz industrijske konoplje : magistrsko delo
Domen Horvat, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo prikazuje študijo različnih tehnik izolacije in separacije kanabinoidov iz industrijske konoplje, njihovo dekarboksilacijo ter antioksidativne lastnosti. Kanabinoide iz industrijske konoplje smo izolirali z različnimi ekstrakcijskimi metodami in primerjali rezultate vsebnosti posameznih kanabinoidov, ki so bile določene s pomočjo tekočinske kromatografije (LC-MS). Pričakovano smo večjo vsebnost kislinskih kanabinoidov zabeležili v ekstraktih, ki so bili pridobljeni pri nižjih temperaturah (maceracija), medtem ko so pri višjih temperaturah bili ekstrakti podvrženi procesu dekarboksilacije ter posledično vsebovali več nekislinskih kanabinoidov. Posamezne kanabinoide iz pripravljenih ekstraktov smo ločevali s tankoplastno kromatografijo sklopljeno z masnim spektrometrom (TLC-MS). Preverili smo vpliv pomembnih kromatografskih parametrov (relativna vlažnost, temperatura, mobilna faza) na učinkovitost ločbe. Ugotovili smo, da je ločba posameznih kanabinoidov izjemno zahtevna. Zanimal nas je tudi vpliv temperature, časa in oblike, v kateri se kanabinoidi nahajajo, na proces dekarboksilacije kislinskih kanabinoidov. Opazili smo, da hitrost dekarboksilacije s temperaturo in časom močno naraste. Kanabinoidi v ekstraktih so za popolno dekarboksilacijo kislinskih kanabinoidov potrebovali manj časa kot kanabinoidi v rastlinskem materialu. Antioksidativne lastnosti posameznih ekstraktov in kanabinoidov smo določili s pomočjo DPPH in β-karotenske metode, ter jih primerjali z dvema pogosto uporabljenima antioksidantoma - askorbinsko kislino ter BHT. Izsledki obeh metod so potrdili izjemen antioksidativni potencial kanabinoidov v ekstraktih, ki so pokazali primerljive rezultate kot askorbinska kislina. Posamezni standardi kanabinoidov so antioksidativno manj učinkoviti, kar nakazuje na pomembnost sinergističnega učinka kanabinoidov.
Keywords: kanabinoidi, LC-MS, TLC-MS, dekarboksilacija, antioksidativnost
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 518; Downloads: 144
.pdf Full text (2,25 MB)

5.
Funkcionalizacija celuloze s kopolimeroma hitozan/eugenol in hitozan/oleuropein : doktorska disertacija
Jasna Tompa, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Namen doktorske disertacije v osnovi izhaja iz postavljenega problema, da obstoječe protimikrobne obdelave celuloznih materialov, zaradi stalnih in prekomerno uporabljenih protimikrobnih spojin, vodijo do odpornosti mikroorganizmov na njihovo delovanje. Izmed naštetega še posebej izstopa obdelava tekstilnih substratov za razvoj produktov, namenjenih medicini in higieni. Trend razvoja inovativnih produktov je zato na omenjenem področju vse bolj usmerjen v protimikrobne obdelave površin celuloznih materialov, ki temeljijo izključno na rabi naravnih, ne-toksičnih in biološko razgradljivih učinkovin. V ta namen se pogosto uporablja hitozan, derivat hitina, ki izkazuje odlične lastnosti, kot so dobra adhezivnost, biološka razgradljivost in protimikrobna učinkovitost. Žal pa obdelave celuloznih materialov s hitozanom niso zmeraj idealno dobre v smislu ponovljivosti obdelave in zato ponovljive redukcije patogenih mikroorganizmov. Iz tega razloga je smiselno v obdelavo s hitozanom vključiti še katero izmed naravno protimikrobno delujočih spojin, na primer eugenol in oleuropein. Obe omenjeni učinkovini izkazujeta odlične biološke in farmakološke lastnosti, ki pa v kombinaciji s hitozanom in kasnejšim prenosom na izbran tekstilni substrat iz celuloze, še nimata vidnejše vloge. V doktorski disertaciji smo tako hitozan uporabili kot izhodno protimikrobno sredstvo za pripravo novih formulacij v kombinaciji z naravnima učinkovinama (eugenol, oleuropein). Namen vključitve omenjenih učinkovin v sistem s hitozanom predstavlja nadgradnjo in izboljšanje funkcionalnosti hitozana z antioksidativnimi, fizikalno-kemijskimi in biološkimi lastnostmi. To lahko dosežemo na različne načine, med drugim z metodo kemične in encimske funkcionalizacije, ki sta bili uporabljeni v fazi razvoja novih formulacij doktorske disertacije. Graft kopolimeri pridobljeni po omenjenih metodah so bili z vidika uspešnosti izvedene sinteze ovrednoteni z različnimi analiznimi metodami, in sicer spektroskopijo (ATR FT-IR, NMR, UV-VIS), potenciometrično titracijo, simultano termično analizo in z metodami za vrednotenje antioksidativne učinkovitosti (F-C, DPPH•, Redukcija Fe3+). Nadalje je raziskava potekala v smeri prenosa novo nastalih formulacij na izbran celulozni substrat. Zaradi dobrih površinskih aktivnosti, v smislu protimikrobne obdelave, je v ta namen bila izbrana viskoza kot primeren izhodni material za razvoj novih medicinskih in sanitetnih materialov. Za nanos posameznih obdelovalnih formulacij na površino viskoze je bil uporabljen impregnacijsko-sušilni postopek. Po opravljeni površinski funkcionalizaciji so bili vzorci viskoze okarakterizirani z ATR FT-IR spektroskopijo, metodo C.I Acid Orange VII, vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), mikrobiološkim testiranjem in kinetiko sproščanja. Na podlagi dobljenih rezultatov smo v celoti potrdili zastavljeno hipotezo in dognali, da je protimikrobna in antioksidativna funkcionalizacija viskoze obdelane z novo nastalimi formulacija odvisna od vrste učinkovine in uporabljene metode pridobitve graft kopolimera. V tem pogledu, sta se učinkovina eugenol in metoda kemične funkcionalizacije hitozana glede na učinkovino oleuropein in encimsko funkcionalizacijo hitozana, izkazali kot učinkovitejši.  
Keywords: hitozan, eugenol, oleuropein, celuloza, formulacija hitozan/eugenol, formulacija hitozan/oleuropein, graft kopolimerizacija, protimikrobnost, antioksidativnost
Published in DKUM: 16.10.2019; Views: 820; Downloads: 97
.pdf Full text (7,67 MB)

6.
Biološka aktivnost ekstraktov origana ( origanum vulgare) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Klara Berlan, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil preučiti biološko aktivnost ekstraktov origana (Origanum vulgare). Osredotočili smo se na njegovo antiokisdativno ter protimikrobno delovanje. S pomočjo različnih ekstrakcijskih metod in topil smo pridobili ekstrakte origana za nadaljnje analize. Ekstraktom smo določili antioksidativno učinkovitost, kjer smo uporabili radikalsko metodo DPPH in tako določili stopnjo inhibicije prostih radikalov. Nato smo s pomočjo plinske kromatografije z masno spektrometrijo merili vsebnost in koncentracijo osmih najbolj zastopanih komponent v origanu. Za ugotavljanje protimikrobnega delovanja smo uporabili difuzijsko metodo z diski. Zaviralno učinkovitost origana smo tako opazovali proti gram negativni bakteriji Escherichia coli, gram pozitivni bakteriji Staphylococcus aureus in glivi Candida albicans. Rezultati so pokazali, da je najboljši izkoristek ekstrakcije dala ekstrakcija po Soxhletu, kjer smo kot topilo uporabili mešanico etanola in vode (70 : 30). Prav vsi ekstrakti so pokazali visoko antioksidativno delovanje, najvišji % inhibicije dal ekstrakt pridobljen z ultrazvočno kopeljo. Tudi pri tem ekstraktu je bilo kot topilo uporabljena mešanica etanola in vode v razmerju 70 : 30. Kromatografske analize ekstraktov so pokazale, da je v vzorcih prisotna visoka vsebnost karvakrola, sledijo mu timol, linalol in karvon. Najvišje koncentracije so bile določene v vzorcih, pridobljenih z ekstrakcijo po Soxhletu in ultrazvočno ekstrakcijo, kjer je bila kot topilo uporabljena mešanica etanola in vode. Protimikrobno delovanje smo zaznali pri glivi Candida albicans, vendar ni bilo mogoče izmeriti premera inhibicijske cone. Ekstrakti so pokazali relativno nizko protimikrobno učinkovitost napram bakterijama Escherichia coli in Staphylococcus aureus. Razlog je lahko v slabem raztapljanju ekstrakta ali pa so posamezne molekule aktivnih komponent prevelike, da bi se difundirale skozi trden medij.
Keywords: origano, antioksidativnost, GC analiza, protimikrobno delovanje, konvencionalne in nekonvencionalne ekstrakcije, karvakrol
Published in DKUM: 10.10.2019; Views: 843; Downloads: 153
.pdf Full text (3,09 MB)

7.
Vpliv ekstraktov iz listov navadnega netreska ( sempervivum tectorum ) na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic : magistrsko delo
Sašo Bjelić, 2019, master's thesis

Abstract: Človeške melanomske celice so znane kot ene najbolj agresivnih rakastih celic, melanom je posledično eno najtežje ozdravljivih rakastih obolenj. Velika aktivnost poteka na področju iskanja in razvoja potencialnega zdravila za rakave bolezni, vključujoč alternativne oblike zdravil. Namen našega dela je bil testirati ekstrakte navadnega netreska na človeških melanomskih celicah in preveriti, ali ti zavirajo rast rakastih celic in inhibirajo metabolno aktivnost. S pomočjo različnih konvencionalnih ekstrakcijskih metod smo pridobili številne ekstrakte, katerim smo nato določili vsebnosti polifenolov in proantocianidinov ter tudi antioksidativni potencial. Za primerjavo smo uporabili različne postopke priprave materiala za ekstrakcijo, del našega materiala sušili, drugega pa liofilizirali. V dobljenih ekstraktih smo določili vsebnosti polifenolov, proantocianidinov ter njihov antioksidativni potencial. Rezultati kažejo, da smo najvišje vsebnosti polifenolov ter proantocianidinov pridobili pri liofiliziranem materialu, prav tako pa so pokazali najvišji antioksidativni potencial. Glavni namen je bila izvedba analiz inhibicijskih učinkov ekstraktov na človeške melanomske celice. Ugotovili smo, da so prisotni ekstrakti v roku 24 ur inkubacije inhibirali metabolno aktivnost celic pri višjih koncentracijah ekstraktov, vzrok za ta učinek pa pripisujemo antioksidantom. V nadaljevanju raziskovalnega dela bi bilo smiselno preveriti preživetje celic ob dodatku izbranega ekstrakta ter testirati, ali bi se metabolna aktivnost ponovno pojavila ob nadaljnji inkubaciji. Preverili bi tudi vplive ekstraktov na zdrave celice, prav tako pa bi pridobljene ekstrakte testirali na večih melanomskih celičnih linijah, da bi s tem lahko potrdili širši spekter učinkovite inhibicije metabolne aktivnosti izbranih ekstraktov.
Keywords: sempervivum tectorum, človeške melanomske celice, metabolna aktivnost, ekstrakcijske metode, antioksidativnost
Published in DKUM: 06.09.2019; Views: 866; Downloads: 103
.pdf Full text (8,07 MB)

8.
Antioksidativni potencial in vsebnost totalnih fenolov v ekstraktu stevie rebaudiana bert
Tjaša Damijan, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem času se je povečalo zanimanje za liste Stevie rebaudiana Bert, saj ti predstavljajo vir nekaloričnih sladil, znanih kot steviolni glikozidi, ki v prehrambeni industriji vse pogosteje nadomeščajo tradicionalna sladila in omogočajo zmanjšanje vnosa sladkorja v telo. Predvsem listi rastline vsebujejo visoke vrednosti fenolov, vitamina C, karotenoidov ter klorofilov z antimikrobnimi in antioksidativnimi lastnostmi, kar je povezano z blagodejnimi vplivi na človeško zdravje, npr. z zmanjšanjem pojavnosti kroničnih bolezni in zaviranjem procesa celične oksidacije. Nekatere raziskave so namreč dokazale, da so vodni ekstrakti Stevie rebaudiana Bert naravni zaviralci polifenol oksidaze in peroksidaze. Hkrati steviol glikozidi vplivajo na boljše izločanje hormona inzulina in dvig tolerance na glukozo. Vse to kaže številne možnosti njene uporabe kot naravnega antioksidanta, hkrati pa potrjuje uporabnost Stevie za preventivne in terapevtske namene. Namen diplomske naloge je bil pridobiti ekstrakte iz listov Stevie z različnimi ekstrakcijskimi postopki ob uporabi več organskih topil in obratovalnih pogojev ter preučiti njihov vpliv na kakovost ekstrakta. Poleg klasičnih ekstrakcij smo izvedli tudi ekstrakcijo z ultrazvokom in superkritično ekstrakcijo. Sledile so kemijske analize pridobljenih ekstraktov, ki smo jih izvajali s spektrofotometričnimi metodami. Preučevali smo vsebnost skupnih fenolov in antioksidativno učinkovitost. Na koncu smo izvedli še analizo ekstraktov s HPLC-metodo, s katero smo želeli identificirati nekatere najbolj tipične fenolne spojine, prisotne v ekstraktu Stevie.
Keywords: Stevia, antioksidativnost, fenolne spojine, izolacija, konvencionalna ekstrakcija.
Published in DKUM: 09.10.2018; Views: 1099; Downloads: 147
.pdf Full text (3,10 MB)

9.
Separacija aktivnih komponent iz lupin kakavovca
Kaja Glavač, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pri industrijskih procesih pridobivanja kakava nastaja 80 % odpadnih snovi, kar predstavlja za okolje precejšnjo obremenitev. Zato so se strokovnjaki v zadnjem času začeli ukvarjati s tem odpadnim materialom in v njem iskati uporabne komponente, ki bi se jih dalo ekstrahirati, da bi tako zmanjšali obseg odpadnega materiala. Namen diplomskega dela je bil z različnimi ekstrakcijskimi metodami separirati komponente iz lupin semen kakavovca. Izvedli smo klasično ekstrakcijo z različnimi topili, ekstrakcijo s superkritičnim CO2 in ekstrakcijo s subkritično vodo (SWE). Maksimalen delež ekstrakta smo dobili s SWE pri 170 °C (ostanek po CO2 ekstrakciji 60 °C in 300 bar), in sicer 57,16 %. Z metodo HPLC smo identificirali in kvantificirali aktivne komponente (totalni fenoli – maksimalna vsebnost 138,21 mg/g, totalni proantocianidini – maksimalna vsebnost 6,46 mg/g), sladkorje in njihove derivate, okarakterizirali antioksidativnost ekstraktov. Sladkorji, ki smo jih zaznali, so bili manoza, glukoza, ksiloza, arabinoza, ramoza, fukoza in njihovi degradirani produkti:5-HVL, furfural, levulinska, mlečna in mravljična kislina. Antioksidativna aktivnost vseh vzorcev je bila visoka, nad 50 %. Ekstrakt pridobljen s subkritično vodo iz začetnega materiala, je imel antioksidativnost kar 84,27 %. S subkritično vodo smo pridobili različne koncentracije komponent teobromina, kofeina, teofilina, epikatehina, katehina. Največ je bilo zaznanega teobromina (5,43 %) in epikatehina (1,36%). Z metodo GC smo določevali vsebnost maščobnih kislin, kot so palmitinska, palmitoleinska, stearinska, oleinska in linolna kislina. Ekstrakti so vsebovali največ oleinske in palmitinske kisline.
Keywords: lupina kakavovca, superkritična ekstrakcija s CO2, subkritična ekstrakcija z vodo, aktivne komponente, antioksidativnost
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 944; Downloads: 156
.pdf Full text (3,07 MB)
This document has many files! More...

10.
Izolacija biološko aktivnih komponent iz plodov gozdnih borovnic ( Vaccinium myrtillus L. )
Maja Gračnar, 2018, master's thesis

Abstract: Gozdne borovnice zaradi mnogih zdravilnih lastnosti, ki jih imajo na telo, sodijo med tako imenovana »superživila«. V magistrskem delu smo raziskali, kakšna je biološka učinkovitost ekstraktov plodov gozdnih borovnic. Osredotočili smo se predvsem na izolacijo fenolnih spojin. Zanje velja, da v kombinaciji z drugimi biološko aktivnimi spojinami, prisotnimi v rastlinskih ekstraktih, delujejo antioksidativno, protivnetno, protimikrobno in prav tako zdravijo oziroma preprečujejo nastanek in razvoj rakavih celic. Ekstraktom smo spektrofotometrično določili vsebnost skupnih fenolov, proantocianidinov in antioksidativno učinkovitost. S kromatografsko analizo (LC-MS/MS) smo kvalitativno in kvantitativno določili vsebnost posameznih fenolnih spojin v ekstraktih. Ker so rastlinski ekstrakti v vodi slabo topni, smo njihovo biološko dostopnost povečali z vezavo na biorazgradljiv polimerni nosilec s PGSS™ metodo. Morfološke lastnosti (velikost delcev in poroznost) smo določili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). V magistrskem delu smo iz plodov borovnic uspešno izolirali fenolne spojine in ugotovili, da na kakovost ekstrakta vpliva izbira ekstrakcijske metode in vrsta topila. Ker so fenolne spojine polarne, je za njihovo izolacijo primerneje uporabiti polarna topila, kot so voda, metanol in etanol. Ugotovili smo, da je antioksidativna učinkovitost ekstraktov pogojena z vsebnostjo fenolnih spojin. V ekstraktih borovnic je bil najvišji delež klorogenske kisline. Klorogenska kislina deluje protibakterijsko napram S. aurerus in E. coli, kar smo v magistrskem delu uspešno dokazali. Prav tako je bila uspešno izvedena formulacija ekstraktov na polimernim nosilec.
Keywords: gozdne borovnice, fenolne spojine, antioksidativnost, protimikrobno delovanje, PGSS™
Published in DKUM: 23.07.2018; Views: 1234; Downloads: 381
.pdf Full text (4,01 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica