1. Antioksidativni potencial različnih sort hmeljaTamara Kobale, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu se je določal antioksidativni potencial različnih sort hmelja. Vzorci so bili pridobljeni s hidroacetonsko ekstrakcijo, antioksidativni potencial pa je bil določen s kemijskima metodama FRAP in ORAC. Rezultati meritev so bili analizirani s programom SPSS ob uporabi ustreznih statističnih metod. Ugotovljeno je bilo, da se različne sorte hmelja med seboj statistično značilno razlikujejo. Najvišji antioksidativni potencial po metodi FRAP je bil določen v sorti Savinjski Golding, z metodo ORAC v sortah Styrian Eureka in Aurora. Najnižji antioksidativni potencial po metodi FRAP je bil izmerjen v sorti Styrian Eureka in po metodi ORAC v sorti Caucasus. Analiza povezanosti ni pokazala značilne korelacije med rezultati metod FRAP in ORAC pri vzorcih istih sort hmelja. Antioksidativni potencial bi lahko predstavljal enega od tehnoloških parametrov za nadaljnjo selekcijo in izbor sort hmelja.
Keywords: Hmelj, antioksidativni potencial, FRAP, ORAC
Published in DKUM: 07.10.2021; Views: 1279; Downloads: 93
 Full text (2,38 MB) |
2. |
3. Znotrajcelični antioksidativni potencial ekstraktov različnih sort paradižnikaTimotej Bedjanič, 2019, master's thesis Abstract: Plodovi paradižnika vsebujejo različne snovi z antioksidativnimi lastnostmi, vendar med različnimi sortami paradižnika prihaja do razlik v tipih in koncentracijah teh antioksidativnih snovi. Ker je paradižnik v središču številnih epidemioloških raziskav, ki potrjujejo pozitivne učinke na zdravje ljudi, smo želeli preveriti znotrajcelični antioksidativni potencial ekstraktov različnih sort paradižnika z uporabo barvila DCFH-DA na makrofagni celični liniji TLT. V raziskavi smo uporabili 39 različnih sort paradižnika. Z uporabo celičnega modela v pogojih in vitro so rezultati potrdili različen znotrajcelični antioksidativni potencial pri različnih sortah paradižnika. Ugotovili smo, da je imela najvišji znotrajcelični antioksidativni potencial sorta paradižnika 'Osu Blue', najnižjega pa sorta 'Ildi'. V povrečju so najbolj zavirale oksidativni stres sorte z vijoličasto obarvanimi plodovi, najmanj pa tiste z oranžnimi plodovi. Korelacije med antioksidativnim potencialom in vsebnostjo suhe snovi, titracijskimi kislinami ali vsebnostjo vitamina C v plodu nismo ugotovili.
Keywords: antioksidanti, DCFH-DA, znotrajcelični antioksidativni potencial, paradižnik
Published in DKUM: 31.05.2019; Views: 1869; Downloads: 183
Full text (719,90 KB) |
4. Antioksidativni potencial plodov različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus L.)Anita Breznik, 2018, master's thesis/paper Abstract: Maline so bogat vir antioksidantov, med katere spadajo rastlinski sekundarni metaboliti. Te spojine preprečujejo oksidacijo plodov, do katere lahko pride zaradi vpliva okolijskih dejavnikov in delovanja mikroorganizmov. Namen naloge je bil raziskati vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), sušenja svežih plodov z zamrzovanjem in toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja na antioksidativni potencial. V raziskavo smo vključili plodove 19 različnih genotipov malinjaka. Antioksidativni potencial v metanolnih ekstraktih svežih in posušenih plodov ter nektarja smo merili z ABTS-, DPPH-, FRAP- in ORAC-metodami. Rezultate smo podali v µmol Trolox ekvivalenta (TE)/g suhe snovi (SS). Najvišji antioksidativni potencial je bil izmerjen pri divjem genotipu malinjaka, sledili so še primitivni in kultivirani genotipi. V ekstraktih plodov, ki so bili sušeni z zamrzovanjem, so bile ABTS-, DPPH- in FRAP-vrednosti višje kot v ekstraktih svežih plodov, vrednosti ORAC pa so pokazale drugačen trend. V ekstraktih nektarja so bile ABTS-, DPPH- in FRAP-vrednosti nižje kot v ekstraktih svežih plodov. Znižanje antioksidativnega potenciala med termično obdelavo je lahko posledica izgube naravno prisotnih antioksidantov. Antioksidativni potencial ekstraktov svežih plodov, izmerjen z ABTS-metodo, močno in značilno korelira z vrednostmi, izmerjenimi z DPPH- in FRAP-metodo. Med ORAC-, ABTS-, FRAP- ali DPPH-vrednostmi ni značilne korelacije.
Keywords: malinjak (Rubus idaeus L.), antioksidativni potencial, sveži plodovi, plodovi, sušeni z zamrzovanjem, nektar
Published in DKUM: 09.03.2018; Views: 1764; Downloads: 348
Full text (1,04 MB) |
5. PREIZKUŠANJE ODPORNIH SORT VINSKE TRTE IN NJIHOV ANTIOKSIDATIVNI POTENCIALBarbara Slavinec, 2016, master's thesis/paper Abstract: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo, Fakultete za kmetijstvo in
biosistemske vede Meranovo, preizkušali odporne sorte vinske trte ('Regent', 'Rondo', 'Monarch', 'Prior',
'Cabernet carol', 'Johanniter', 'Phoenix', 'Muscat bleu' in 'Modri pinot' kot standardna sorta) in ugotavljali
njihov antioksidativni potencial. Spremljali smo pojav pomembnih bolezni in dozorevanje grozdja, merili
intenziteto barve listov ter analizirali grozdni sok ob trgatvi (vsebnost sladkorja, pH vrednost, skupne
titracijske kisline) in vsebnost antioksidantov v listih, jagodnih kožicah in pečkah. V času dozorevanja
grozdja je bila vedno v prednosti sorta 'Regent', najkasneje je dozorela sorta 'Modri pinot'. Infekcija s
peronosporo se je pojavila na listih zalistnikov edino pri sorti 'Modri pinot', pri nobeni sorti pa ni bilo
znakov okužbe z botritisom in oidijem. Največjo vsebnost sladkorja ob trgatvi je imela sorta 'Modri pinot'
(94 °Oe), najmanjšo (72 °Oe) pa sorta 'Phoenix', ki je ob trgatvi imela največjo maso 100 jagod (286 g).
'Phoenix' je hkrati imel tudi najmanjše skupne titracijske kisline (5,9 g/l). Sorta 'Regent' je imela največjo
pH vrednost (3,55) od vseh ostalih sort (p ≤ 0,05). V listih je bilo največ kaftarne kisline pri sorti 'Regent',
v grozdnih pečkah največ (+)-katehina, (-)-epikatehina in galne kisline pri sorti 'Rondo', v jagodnih
kožicah pa pri sorti 'Monarch'. Pri ostalih sortah so bile nižje vsebnosti omenjenih spojin.
Keywords: vinska trta/ odporne sorte/ tehnološke lastnosti/ antioksidativni potencial
Published in DKUM: 08.12.2016; Views: 3067; Downloads: 301
Full text (1,10 MB) |
6. |
7. |
8. SKUPNI FENOLI IN ANTIOKSIDATIVNI POTENCIAL SESTAVIN KRMETomaž Križan, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo določali vsebnost skupnih fenolov in ocenili antioksidativni potencial v sedmih sestavinah krme: v pšenici, ječmenu, koruznem šrotu, otrobih, repičnih tropinah, sojinih tropinah, koruznem glutenu ter v krmnih mešanicah Bek-1 in Bek-2. Vzorce smo liofilizirali in ekstrahirali z različnimi topili in ekstrakcijskimi postopki. Na podlagi rezultatov smo kot najučinkovitejše topilo izbrali vodno raztopino acetona (aceton: voda, 70:30, v/v) in ekstrakcijo z ultrazvočnimi valovi. Skupne fenole smo določili spektrofotometrično s Folin-Ciocalteu metodo. Antioksidativni potencial smo ocenili z ABTS-metodo. Meritve so temeljile na redukciji ABTS∙+_radikala, ki se tvori pri oksidaciji med ABTS-om (2,2`azino-bis (3-etilbenztiazolin 6-sulforonska kislina)) in kalijevim peroksodisulfatom. Skupne fenole in antioksidativni potencial smo merili v acetonskem ekstraktu in v ekstrakcijskem preostanku, v katerem smo izvedli dva različna kislinska postopka, da so se sprostili hidrolizabilni in neekstrabilni kondenzirani tanini. Najvišjo vsebnost skupnih fenolov smo določili v koruznem glutenu (5461 mg GAE (ekvivalent galne kisline) /100g suhe snovi (SS)) in najnižjo v pšenici (1219 mg GAE/100g SS). Najvišji antioksidativni potencial smo ponovno ocenili pri koruznem glutenu (1656 µmol Trolox ekvivalenta (TE) /g SS in najnižjega pri koruznem šrotu (254 µmol TE/g SS). K skupnim fenolom so največ prispevali hidrolizabilni taninski fenoli (37–54 %), sledili so neekstrabilni kondenzirani taninski fenoli (20–50 %) in ekstrabilni fenoli (4,8–40 %). Izjema so bile repične tropine, kjer so prevladovali ekstrabilni fenoli. Ekstrabilni antioksidanti so k celokupnemu antioksidativnemu potencialu prispevali največ do 17 %, medtem ko je bil antioksidativni potencial povezan z neekstrabilnimi kondenziranimi in hidrolizabilnimi taninskimi fenoli znatno višji.
Keywords: skupni fenoli / antioksidativni potencial / sestavine krme
Published in DKUM: 12.10.2011; Views: 3491; Downloads: 261
Full text (1,04 MB) |
9. Antioksidativni potencial jagod iz ekološke in integrirane pridelaveJanja Zavratnik, 2011, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je oceniti in primerjati antioksidativni potencial štirih sort jagod ‘St. Piere’, ‘Elsanta’, ‘Sugar Lie’ in ‘Thuchampion’ iz ekološke in integrirane pridelave. Antioksidativni potencial smo merili z ABTS ((2,2'-azino-bis(3-etilbenzotiazolin-6-sulfonska kislina)) metodo, ki temelji na redukciji ABTS•+ radikala in ga določimo spektrofotometrično pri valovni dolžini 734 nm. Umeritvena krivulja je bila v izbranem koncentracijskem območju linearna s korelacijskim koeficientom večjim od 0.99. Rezultate smo podali v µmol Trolox ekvivalenta (TE)/g sveže mase (SM). Najvišji antioksidativni potencial ekoloških jagod je bil ocenjen pri sorti ‘Elsanta’ (65.6 µmol TE/g SM), sledili sta sorti ‘Thuchampion’ (62.0 µmol TE/g SM) in ‘St. Piere’ (56.3 µmol TE/g SM). Najnižji antioksidativni potencial ekoloških jagod pa je bil ocenjen pri sorti ‘Sugar Lie’ (37.6 µmol TE/g SM). Pri integriranih jagodah je bil vrstni red sort enak kot pri ekoloških jagodah (54.0 µmol TE/g SM, 50.3 µmol TE/g SM, 48.4 µmol TE/g SM, 38.7 µmol TE/g SM). Pri sorti ‘Sugar Lie’ ni bilo statistično pomembnih razlik v antioksidativnem potencialu glede na način pridelave. Pri ostalih treh sortah je bil antioksidativni potencial statistično značilno višji pri jagodah iz ekološke pridelave v primerjavi z integrirano in se je v povprečju vseh sort razlikoval za 7,54 µmol.
Keywords: jagode (Fragaria L.) / antioksidativni potencial / način pridelave
Published in DKUM: 11.10.2011; Views: 2901; Downloads: 228
Full text (829,52 KB) |
