Search the digital library catalog

Abstract: Česen (Allium sativum) in čemaž oz. divji česen (Allium ursinum), katera spadata v rod lukov, sta poznana kot močna antioksidanta z različnimi zdravilnimi učinki. Eden izmed mnogih je protiglivni učinek, ki je lahko fungicidni, kadar ubije celice gliv, ali fungistatičen, kadar prepreči oz. zavira nadaljnjo rast glivnih celic. Vzrok za takšno delovanje je v alicinu, ki moti elektrokemični potencial celic s spreminjanjem redoks stanja, ta pa se v česnu in čemažu nahaja v obliki aliina. V okviru magistrske naloge smo pridobili več različnih ekstraktov iz česna in čemaža. Uporabili smo tako konvencionalne kot nekonvencionalne ekstrakcijske metode, material pa ekstrahirali s polarnimi in nepolarnimi topili. Pridobljenim ekstraktom smo s pomočjo različnih analiz, kot so določevanje antioksidativne aktivnosti, preverjanje vsebnosti totalnih fenolov in aliina, definirali protiglivni učinek na kvasovki Candida albicans. Rezultati kažejo, da se želene komponente lažje ekstrahirajo iz česna in čemaža v mešanici polarnih topil (etanol in destilirana voda v razmerju 1:1), ob uporabi ultrazvočnega valovanja, ki pospeši biokemične reakcije in prenos snovi. Posledično je bil izkoristek ultrazvočne ekstrakcije visokih 62,57 %. Naša študija je pokazala, da antioksidativna aktivnost v primeru ekstraktov česna, sledi trendu vsebnosti totalnih fenolov. Ekstrakti čemaža pa poleg fenolnih spojin, vsebujejo še velike količine flavonoidov in različnih žveplovih spojin. Z mikrodilucijsko metodo smo preverjali protiglivni učinek, ki smo ga dokazali zgolj pri ekstrakciji s Soxhletovim aparatom iz čemaža (EtOH/voda), čigar MIC vrednost znaša 7,5 mg/mL, čeprav smo pri slednjem ekstraktu zabeležili le 27.166,5 μg aliina na g ekstrakta. Za primerjavo, ekstrakt, pridobljen z vročo maceracijo iz česna (etanol), ki je vseboval 150.451 μg aliina na g ekstrakta, pa ni kazal znakov protiglivnega delovanja.
Keywords: česen, čemaž, antioksidativna aktivnost, protiglivni učinek, aliin
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 382; Downloads: 0
Full text (4,51 MB)

Abstract: Citrusi, ki pripadajo družini Rutaceae, pomembno prispevajo k zdravju ljudi zlasti zaradi visokih vsebnosti bioaktivnih spojin, med katere prištevamo tudi flavonoide, ki zaradi svojih protimikrobnih, protivnetnih in antioksidativnih učinkov pomagajo pri preprečevanju bolezni. Magistrsko delo prikazuje študijo, namen katere je prikazati potencial olupkov mandarin, ki veljajo za neužitni del ter se običajno zavržejo. Njihova uporaba je zelo široka; od kulinarike, čistil, aromaterapij ter seveda njihove zdravstvene koristi. Uporabljajo se v postopkih ekstrakcije in čiščenja bioaktivnih spojin iz različnih delov plodov, predvsem pri izolaciji karotenoidov, polifenolov, eteričnih olj in barvil. Olupki citrusov zato v tehnološkem in medicinskem pogledu ponujajo vrsto konstruktivnih priložnosti. V magistrskem delu je izvedenih več različnih ekstrakcij (ekstrakcija po Soxhletu, ultrazvočna ekstrakcija in maceracija), s katerimi smo z izbranimi topili ekstrahirali nekatere prisotne flavonoidne komponente iz posušenih olupkov mandarin in jih kvantificirali s kromatografsko analizno metodo LC-MS/MS. Izvedene so bile antioksidativne metode DPPH, FRAP, CUPRAC, ORAC in in vitro metoda simulacije gastrointestinalnega trakta. Rezultati kažejo, da najvišji izkoristek ekstrakcije dobimo pri ultrazvočni ekstrakciji, najnižji pa po metodi Soxhlet. Vsebnost antioksidantov je prav tako najvišja v vzorcih pri ultrazvočni ekstrakciji. Ugotovili smo, da izbira ekstrakcijskega topila vpliva na antioksidativno aktivnost ekstraktov. Vzorci z najvišjo vsebnostjo celokupnih flavnoidov so izkazovali boljše antioksidativne lastnosti. Uporabili smo več testov antioksidativnosti, s katerimi smo dobili delno primerljive rezultate, saj se metode razlikujejo po mehanizmih delovanja.
Keywords: Olupki mandarin, ekstrakcija, LC-MS/MS, flavonoidi, antioksidativna aktivnost, spektrofotometrične metode
Published in DKUM: 18.07.2023; Views: 466; Downloads: 74
Full text (4,99 MB)

Abstract: Pegasti badelj spada med eno najbolj cenjenih zdravilnih rastlin, ki se je razširila že skoraj po vsem svetu. V semenih pegastega badlja se skriva mešanica flavonolignanov, ki jih s skupnim imenom imenujemo silimarin. Ekstrakcija silimarina iz pegastega badlja poteka v dveh stopnjah, saj semena vsebujejo tudi veliko maščob in jih je treba predhodno razmastiti. Razmaščevanje običajno poteka s pomočjo heksana. V tem magistrskem delu smo za razmaščevanje uporabili še druga topila in metodo hladnega stiskanja. V ekstrahiranih oljih smo določevali tudi vsebnost tokoferolov in topil. Kot pričakovano smo dokazali, da je metoda hladnega stiskanja najbolj ugodna, saj ohrani sestavo in kvaliteto olja ter je za zdravje in okolje najmanj škodljiva. V nadaljevanju smo želeli optimirati ekstrakcijo silimarina iz razmaščenih semen. Najprej smo določili najboljše topilo, za katero se je izkazal aceton. Nato smo z računalniškim programom Design Expert določili optimalno temperaturo, čas ekstrakcije in razmerje topilo : material. Ugotovili smo, da se vsebnost silimarina s temperaturo niža, viša z višanjem razmerja topilo : material in da vsebnost začne padati po 11 urah ekstrakcije. V ekstraktih smo določili tudi vsebnost ogljikovih hidratov, vsebnost totalnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Predhodno smo predvideli, da bo ekstrakt pridobljen iz materiala, ki je bil predhodno razmaščen z metodo hladnega stiskanja, imel najboljše lastnosti in imel najvišjo antioksidativno aktivnost. To trditev smo v magistrskem delu tudi potrdili.
Keywords: pegasti badelj, olje, silimarin, optimizacija postopka ekstrakcije, Design Expert, antioksidativna aktivnost
Published in DKUM: 11.05.2023; Views: 613; Downloads: 102
Full text (4,26 MB)

Abstract: Namen diplomske naloge je z različnimi izolacijskimi metodami izolirati biološko aktivne komponente iz baldrijanove korenine. Baldrijan se veliko uporablja za pridobivanje ekstraktov, ki delujejo pomirjevalno in uspavalno. V diplomski nalogi smo se osredotočili ekstrahirati nekatere biološko aktivne komponente, ki jih vsebuje baldrijanova korenina. To so totalni fenoli, flavonoidi in druge spojine z antioksidativno aktivnostjo. Za izolacijo teh spojin smo izbrali hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo, superkritično ekstrakcijo z ogljikovim dioksidom in destilacijo po Clevengerju. Izbrali smo tri topila, in sicer destilirano vodo, absolutni etanol in mešanico vode in etanola v razmerju 1:1. Najvišji izkoristek smo določili s hladno maceracijo z vodo, in sicer 22,3 %. Etanolni in superkritični ekstrakti imajo nižji izkoristek. Najnižji izkoristek pa ima 10 ur trajajoča destilacija po Clevengerju, in sicer 0,3 %. Vsem pripravljenim ekstraktom smo nato določili antioksidativno aktivnost, vsebnost totalnih fenolov in vsebnost flavonoidov. Dvema vzorcema z najvišjo vrednostjo antioksidativne inhibicije (etanolna ekstrakta s superkritično in ultrazvočno ekstrakcijo) smo določili tudi vrednost EC50. Etanolni ekstrakti imajo v povprečju najvišje vrednosti določanih spojin, vodni ekstrakti pa najnižje. Najvišjo vsebnost vseh treh merjenih komponent je imel vzorec superkritične ekstrakcije s CO2, kjer je bilo sotopilo etanol, in sicer antioksidativno inhibicijo 23,8 %, vrednost EC50 4,15 mg/ml, vsebnost totalnih fenolov 69,9 mg GA na g ekstrakta in vsebnost flavonoidov 114,3 mg kvercetina na g ekstrakta. Izjema je le dejstvo, da smo, zaradi najvišjega izkoristka ekstrakcije, iz baldrijana ekstrahirali največ totalnih fenolov s hladno maceracijo z vodo, in sicer 9,8 mg GA na g baldrijanove korenine. Izvedli smo tudi formulacijo ekstrakta v končni izdelek. Pripravili smo milo z etanolnim ekstraktom baldrijanove korenine. Milo smo naredili s kokosovim in olivnim oljem, da ima optimalne lastnosti za nego in čiščenje kože.
Keywords: baldrijan, superkritična ekstrakcija, ultrazvočna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, totalni fenoli in flavonoidi
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 658; Downloads: 132
Full text (3,83 MB)

Abstract: Kava, ki izvira iz Arabije, kjer se je imenovala “qawah”, predstavlja glavni proizvod iz kavnih zrn in je ena najbolj priljubljenih pijač na svetu. Vsebuje več kot 700 spojin, ki so odgovorne za njen aromatičen okus, glavna med njimi je kofein. Rod Coffea Arabica in Coffea Cahephora var. Robusta sta najpomembnejši vrsti kave. Tako Robusto kot Arabico najdemo v različnih državah na območjih Južne Amerike, Afrike in Azije, vendar ima Arabica višjo kakovost in obsega večinski delež izvoza kave. Kava ima visoko hranilno kakovost, kar se kaže v visoki vsebnosti antioksidantov. V diplomskem delu smo raziskali vpliv geografskega porekla kave na fenolne in lipidne komponente v kavi ter določili antioksidativno aktivnost kave. Ekstrahirali smo 15 različnih vrst kave in ekstraktom spektrofotometično določili vsebnost skupnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Z kromatografskimi metodami smo določili vsebnost hlapnih komponent v kavi z GC-MS metodo in vsebnost fenolnih ter maščobnih spojin z LC-MS/MS metodo. Med fenolnimi spojinmi smo določevali vebnost kavne kisline, kofeina in klorogenske kisline. Klorogenske kisline, katere glavni predstavnik je 5-kafeoilkininska kislina, imajo številne zdrave učinke. Največji delež kofeina smo zaznali pri vzorcu 100 % Robuste.
Keywords: kava, kofein, klorogenska kislina, antioksidativna aktivnost, fenolne spojine, maščobne komponente
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 1374; Downloads: 168
Full text (3,44 MB)