Search the digital library catalog

Abstract: Povzetek Uvod: Pandemija covid-19 je vplivala na celotni zdravstveni sistem s potrebo po spremembi organizacije dela. Poslabšala je razmere v bolnišnicah z vidika pojava bolnišničnih okužb, kolonizacij in njihovega prenosa. Pri sočasni okužbi z virusom SARS-CoV2 se je zaradi sekundarne bakterijske okužbe uvajala antibiotična terapija. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Preučevali smo vpliv pandemije covid-19 na porabo antibiotikov in pojav bolnišničnih okužb, kolonizacij z VOB. Za vzorec empiričnega dela raziskave smo uporabili bolnišnico v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo spremljali pred in med pandemijo covid-19 ter jih statistično obdelali z uporabo Mann-Whitney U Testa in Spearmanovega korelacijskega testa. Rezultati: V času pandemije covid-19 se je povečala poraba antibiotikov in pojav bolnišničnih okužb, kolonizacij, vendar razlika ni statistično pomembna. Poraba antibiotikov v letu 2018 je znašala 49,400 DDD/100 BOD, leta 2019 je 47,965 DDD/100 BOD, leta 2020 je 51,020 DDD/100 BOD in leta 2021 je poraba na letni ravni znašala 54,705 DDD/100 BOD. Povečala se je pojavnost ESBL, VRE, CRE, CPE, CRAb in premo sorazmerno zmanjšala pojavnost MRSA in CRPs in CP. Zaključek: Pomankanje rezervnih skupin antibiotikov in vse večji porast bolnišničnih okužb postaja vedno večji izziv.
Keywords: covid-19, antibiotiki, odpornost, bolnišnične okužbe, izolacijski ukrepi
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 527; Downloads: 93
Full text (2,25 MB)

Abstract: Vsi smo se že vsi vsaj enkrat soočili z bakterijsko okužbo, katero zdravljenje je potekalo z antibiotiki, ki smo ga v diplomskem delu uporabljali kot sinonim za protibakterijske učinkovine. Protibakterijske učinkovine se od ostalih zdravil razlikujejo predvsem po drugačnih fizikalno kemijskih lastnostih, delovanju, cilju delovanja, spektru delovanja in uporabi. Zlati dobi razvoja antibiotikov je zaradi vse hitrejše odpornosti bakterij sledila temačna doba, v kateri farmacevtska podjetja zaradi negotovosti in dragega razvoja niso želela vlagati v razvoj antibiotikov. Raje so se posvečala zdravilom, ki so jim predstavljala večjo gotovost in boljši zaslužek. Tako je bakterijska rezistenca postala ena največjih globalnih težav javnega zdravstva v 21. stoletju. Bolj kot na sam razvoj novih antibiotikov smo se osredotočili na predstavitev mehanizmov bakterijske rezistence in predvsem iskali rešitve kako se soočiti z bakterijam. Preučili smo kemijski prostor glede na izračunani set kemijskih deskriptorjev. Nato pa izvedli kemoinformacijsko analizo gruč in ugotovili, da poleg izračunanega za uspešno kvalifikacijo potrebujemo tudi strukturne informacije. Pri analizi kemijskega prostora smo opazili, da sta kemijska prostora protibakterijskih učinkovin in ostalih zdravil različna. Rezultati bodo koristili pri nadaljnji kemijski analizi in razvoju novih antibiotikov. Edinstven pristop pri razvoju zdravil v zgodnjih fazah predstavlja kemoinfomatika, ki bo v prihodnosti predstavljala ključen dejavnik, ki bo prihranil čas in denar.
Keywords: protibakterijske učinkovine, antibiotiki, bakterijska rezistenca, kemijski prostor, kemoinformatika, razvrščanje antibiotikov v gruče
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 431; Downloads: 92
Full text (4,13 MB)

Abstract: Protibakterijske učinkovine predstavljajo eno izmed najširše zastopanih zdravil. V drugi polovici 20. stoletja so antibiotiki doživeli razcvet, vendar pa je svet kmalu spoznal pereč problem: bakterijsko rezistenco. Hitra rast bakterijske odpornosti na antibiotike tudi dandanes zastavlja številne izzive pri odkrivanju novih vrst učinkovin, ki bi rešile to težavo. Namen tega diplomskega dela je predstaviti probleme, s katerimi se srečujemo pri razvoju novih protibakterijskih učinkovin ter prikazati možne rešitve. V diplomskem delu smo opisali terapijo bakterijskih okužb, razvoj rezistence in predstavili obstoječe razrede antibiotikov. Spoznali smo se z metodami analize struktur učinkovin in z njihovim vplivom na lastnosti same molekule. V nalogi smo analizirali skelete protibakterijskih in ostalih učinkovin, jih primerjali med sabo, predstavili najpogosteje zastopane skelete in jih umestili v kemijski prostor. Rezultati so pokazali, da se strukture skeletov in sam kemijski prostor dveh preučevanih skupin zdravil razlikujeta. Analizo smo razširili še na Gram-pozitivne in Gram-negativne organizme, ter tudi v tem primeru našli razlike v strukturi in porazdelitvi skeletov po kemijskem prostoru.
Keywords: protibakterijske učinkovine, antibiotiki, molekulski skeleti, kemijski prostor, fizikalno-kemijske lastnosti spojin
Published in DKUM: 04.05.2022; Views: 1441; Downloads: 79
Full text (8,26 MB)

Abstract: Izhodišča: Helicobacter pylori okužba je najpogostejša kronična bakterijska okužba pri ljudeh. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti razlike v stranskih učinkih zdravljenja okužbe s Helicobacter pylori med 7 dnevno in 14 dnevno shemo zdravljenja. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Za raziskovalni del smo pridobili podatke s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Pridobljene podatke smo grafično predstavili s programom Microsoft Excel in prikazali s programom Microsoft Word. V raziskavi je sodelovalo 100 odraslih bolnikov, ki so imeli potrjeno okužbo s Helicobacter pylori. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili vrsto in pogostnost stranskih učinkov 14 dnevnega zdravljenja okužbe in jih primerjali s podatki o sopojavih 7 dnevnega zdravljenja, ki so bili ugotovljeni v istem diagnostičnem centru in že objavljeni. Rezultati: Stranski učinki so primerljivi med 7 in 14 dnevnim zdravljenjem in se kljub podaljšanju zdravljenja ne spreminjajo glede vrste oziroma pogostnosti. Prisotni so pri 25,2 % 7 dnevnega zdravljenja in pri 26% 14 dnevnega zdravljenja. Najpogostejši stranski učinki zdravljenja so bili kovinski občutek v ustih, slabost, diareja in bolečine v trebuhu. Nihče od anketiranih zaradi stranski učinkov ni bil hospitaliziran. Diskusija in zaključek: Podatki iz raziskave nam povedo, da sta 7 in 14 dnevna shema zdravljenja glede pogostnosti stranskih učinkov primerljivi. Statistično značilnega povečanja števila stranskih učinkov oziroma zapletov pri podaljšanju zdravljenja ni bilo zaznati.
Keywords: Helicobacter pylori, stranski učinki zdravljenja, antibiotiki, sheme eradikacijske terapije, bolnik, zdravstvena vzgoja
Published in DKUM: 21.09.2020; Views: 1225; Downloads: 125
Full text (657,47 KB)

Abstract: Objekt raziskovanja te naloge je bila odpadna industrijska voda iz umetnega zbirnega jezera, ki se nahaja v urbanem okolju. Prebivalstvo v tem okolju zlasti v poletnih mesecih moti pogosto penjenje in motnost vode v jezeru. Z namenom preiskave mikrobnih združb tega jezera smo poleti 2013 odvzeli vzorce vod in sedimentov iz petih, geografsko različnih vzorčnih mest jezera. Vzorcem smo ob odvzemu preiskali tudi izbrane fizikalno-kemijske lastnosti. Na hranilnem agarju smo iz vzorcev osamili 71 morfološko različnih izolatov. Vse izolate smo opisali s fenotipskimi in molekularno-biološkimi pristopi. S preiskavo nukleotidnih zaporedij genov za 16S rRNA smo identificirali 20 različnih bakterijskih rodov iz 16 družin. Sekvenca gena za 16S rRNA enega izmed izolatov se je z najbolj podobno sekvenco referenčnih sevov ujemala v le 96,2 %, zato smo ta izolat v nadaljevanju natančno preiskali s fenotipskimi pristopi in analizo njegovega genomskega zaporedja. Na osnovi teh rezultatov smo izolat opisali in objavili kot novo bakterijsko vrsto Paenibacillus aquistagni 11T. Preiskovanje odpornosti proti klinično pomembnim antibiotikom pri izolatih iz družine Enterobacteriaceae in iz rodov Acinetobacter ter Pseudomonas je odkrilo odpornost proti ampicilinu, pri 14,3 % sevov iz družine Enterobacteriaceae pa tudi proti kloramfenikolu. Izolati, identificirani kot Acinetobacter sp., Pseudomonas otitidis in Bacillus sp., ki smo jih izolirali iz vzorčnega mesta kjer je bilo penjenje najbolj obilno, so tudi v pogojih laboratorijskega namnoževanja tvorili stabilno peno na površini kompleksnega gojišča. Po analizi fizikalno-kemijskih lastnosti vode smo ugotovili najvišjo koncentracijo kovin v vzorčnem mestu 5, zato smo izolatom tega vzorčnega mesta preiskali odpornost proti železu in manganu. Za vse izolate smo ugotovili rast ob prisotnosti 300 mg/L Fe v kompleksnem gojišču, za 73 % ob prisotnosti 900 mg/L Fe, en izolat pa je toleriral 1500 mg/L Fe. Odpornost proti 1500 mg/L Mn smo potrdili pri 37 % preiskanih sevih, pri koncentraciji 300 mg/L Mn pa je rastlo kar 91 % izolatov. S tehnologijo Ion Torrent smo na osnovi preiskovanja sekvenc sedmih variabilnih regij genov za 16S rRNA tudi brez predhodne osamitve izolatov preiskali sestavo mikrobne združbe iz istih petih vzorčnih mest jezera odpadne vode kot smo pridobili izolate. V vzorcih Voda 1, Voda 3 in Voda 4 so prevladovale operacijske taksonomske enote iz družine Prochlorococcacea, v vzorcu Voda 2 iz družine Sphingomonadaceae, v vzorcu voda 5 pa iz družine Gallionellacea. V vzorcu Sediment 1 so prevladovale enote OTE iz družine Rhodobacteraceae, v vzorcu Sediment 2 iz Sphingomonadaceae, v vzorcu Sediment 3 iz Desulfobacteraceae, v vzorcu Sediment 4 iz Pseudomonadaceae in v vzorcu Sediment 5 iz družine Nostocaceae. Primerjava med bakterijskimi družinami, identificiranimi po osamitvi izolatov, ter bakterijskimi družinami identificiranimi neposredno, je odkrila najboljše ujemanje med rezultati za vzorec Voda 2 (57,2 %), nekoliko slabše za vzorec Voda 1 (21,8 %), Voda 3 (20,0 %) in Voda 4 (14,5 %), najslabše pa za vzorec Voda 5 (1,2 %). Pri sedimentih je bilo najboljše ujemanje med bakterijskimi družinami, identificiranimi z obema metodološkima pristopoma, v vzorcu Sediment 4 (74,0 %) in Sediment 2 (57,4 %), slabše pri Sediment 3 (10,2 %) in Sediment 1 (14,0 %), najslabše ujemanje pa je bilo ponovno v sedimentu iz vzorčnega mesta 5 (2,4 %). Z analizo glavnih komponent PCA smo ugotavljali vpliv fizikalno-kemijskih lastnosti na prisotnost posameznih bakterijskih družin. V vzorcih vod smo ugotovili povezavo med pH-vrednostjo, vsebnostjo Mg, Na, Cu, Fe, Mn, Zn in skupino bakterijskih družin Gallionellaceae, Burkholderiaceae, Eubacteriaceae, Methylophilaceae in Ferrovaceae. V vzorcih sedimentov pa je bila prevladujoča povezava med vsebnostjo As, Cd, Co, Cu, Fe, Mn, Ni, Zn in skupino bakterijskih družin Nostocaceae, Ferrovaceae, Gallionellaceae, Acetobacteraceae in Acidobacteriaceae.
Keywords: odpadne vode, mikrobna združba jezera, sekvenciranje naslednje generacije Ion Torrent, 16S rRNA, Paenibacillus aquistagni, antibiotiki, kovine, penjenje vode
Published in DKUM: 19.04.2019; Views: 2309; Downloads: 141
Full text (3,62 MB)