| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 74
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Povezanost med prisotnostjo hišnih ljubljencev in anksioznostjo učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja : magistrsko delo
Lina Kikel, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali povezanost med prisotnostjo hišnih ljubljencev in stopnjo anksiozne simptomatike med učenci drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Sprva smo se osredotočili na razvojne značilnosti otrok in predstavitev anksioznosti ter terapevtskih učinkov živali, nato pa analizirali rezultate, dobljene z uporabo anketnega vprašalnika. Ta je vključeval lestvico stališč do ugodnih učinkov živali na počutje in lajšanje zaskrbljenosti, zaprta in odprto vprašanje ter lestvico ocenjevanja anksiozne simptomatike pri otrocih (SCARED). Vodeno anketiranje je vključevalo 229 učencev četrtega, petega in šestega razreda na dveh podravskih osnovnih šolah in potekalo v januarju 2024, obdelava podatkov pa je bila opravljena s statističnim programom SPSS in kvalitativno analizo odprtega vprašanja. Rezultati so pokazali, da deklice in učenci brez hišnih ljubljencev izražajo več simptomov anksioznosti kot dečki, pri čemer pa imajo večinoma vsi , neodvisno od spola, starosti ali imetja hišnih ljubljencev do živali pozitivna stališča in se ob druženju z njimi počutijo bolje, bolj sproščeno in varno. Pridobljena spoznanja lahko služijo kot izhodišče pri iskanju strategij za odpravljanje anksioznosti pri učencih, hkrati pa dajejo vpoglede v koristnost terapevtskega učinka živali v domačem, izobraževalnem ali svetovalnem okolju, znotraj katerih bi lahko vključili terapevtske programe z živalmi, kar lahko prispeva k izboljšanju počutja in lajšanju anksioznosti pri otrocih.
Keywords: hišni ljubljenci, anksioznost, učenci, razlike med spoloma, terapevtski učinek.
Published in DKUM: 12.06.2024; Views: 80; Downloads: 20
.pdf Full text (1,08 MB)

2.
Vpliv pandemije COVIDA-19 na anksioznost mladostnikov
Nikola Matejić, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: COVID-19 je bolezen, ki je privedla do globalne pandemije po vsem svetu in pustila ogromne posledice na duševnem zdravju mladostnikov. Prizadela jih je v času izobraževanja in obdobju odraščanja, v katerem je socializacija največjega pomena. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na anksioznost mladostnikov. Metode: V diplomskem delu smo izvedli pregled znanstvene literature, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na anksioznost mladostnikov. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Pregledali in analizirali smo znanstveno literaturo in določili nivoje dokazov izbranim člankom. Rezultati: V končno analizo smo vključili devet člankov. Na podlagi izbranih virov smo ugotovili, da je pandemija COVIDA-19 močno posegla v življenje mladostnikov, kar se jasno odraža v njihovem psihičnem počutju. Posledice številnih ukrepov, kot so socialna izolacija, prepoved druženja, izobraževanje na daljavo in omejitve študentskega dela, so pri mladostnikih sprožile povišano anksioznost, napade panike in stres. Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da je pandemija COVIDA-19 povzročila številne težave, kot je poslabšanje duševnega zdravja študentov in pojav anksioznosti. Zato bi bilo smiselno vzpostaviti izboljšano socialno podporo in razviti ustrezne javnozdravstvene intervencije za obravnavo čustvenih, psiholoških in socialnih potreb mladostnikov.
Keywords: pandemija COVIDA-19, mladostniki, anksioznost
Published in DKUM: 07.05.2024; Views: 9744; Downloads: 79
.pdf Full text (1,54 MB)

3.
Preparing patients to undergo surgery
Zlatka Rakovec-Felser, Špela Planinc, Marjanca Matvoz, Lea Vidovič, 2015, original scientific article

Abstract: Purpose: This study aimed to evaluate patient anxiety levels and ways of coping, while they are waiting in the hospital to undergo surgery. Methods: One hundred fifty-four patients were included from four different surgical departments (62 females and 92 males), 24%86 years of age (mean age [M] = 58.8 years). The following instruments were applied: a semi-structured interview; the State-Trait Inventory for Cognitive and Somatic Anxiety; and The Brief Cope Inventory. Results: One-half of the patients (50%) expressed a fear to undergo surgery; 28 % of the patients said that they were afraid of anaesthesia, regarderless of the type of anaesthesia, and 54% of patients expressed a fear and worry about the outcome of surgery. Women (Mas % SDas =32.58%8.01; Mat % SDat =35.16%8.97; in general, Ma % SDa =67.74%15.44) had state and trait anxiety significantly more often than men (Mas % SDas =28.11%6.21; Mat % SDat =30.29%7.48; in general Ma % SDa=58.40%12.74). Elderly males fall due to the received weak social support into the risk group of patients. They less often/less directly express their needs and emotions, and are less active in searching for information or advice in the social environment. In stressful situations, elderly males also frequently give up the attempt to obtain the goals with which the stressor is interfering. Conclusion: Patients who wait to undergo surgery should not suffer anxiety needlessly because it is known that anxiety has a negative impact on the course and outcome of surgical procedures. The pre-operative management of a patient%s anxiety is therefore important and a well-educated medical care team should be familiar with the appearance of anxiety, communication skills, and relaxation treatment.
Keywords: anksioznost, spoprijemanje s stresom, operacija, podporne intervencije
Published in DKUM: 11.04.2024; Views: 137; Downloads: 7
.pdf Full text (150,82 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

4.
5.
Vpliv intervencije hvaležnosti na psihično blagostanje, stres in anksioznost
Metka Belcl, 2023, master's thesis/paper

Abstract: V vsakodnevnih izzivih življenja ljudje pogosto pozabljamo, koliko dobrih stvari imamo in kako hvaležni smo lahko zanje. Namen te magistrske naloge je bil preučiti, ali lahko dvotedenska intervencija hvaležnosti vpliva na izboljšanje psihičnega blagostanja terznižanje stresa in anksioznosti. Zanimalo me je, ali bo po intervenciji hvaležnosti prišlo do statistično pomembnih sprememb psihičnega blagostanja oziroma njegovih komponent; pozitivni in negativni afekt, zadovoljstvo z življenjem in psihološko blagostanje; pri eksperimentalni skupini. Prav tako me je zanimalo, ali bo v tej skupini po intervenciji prišlo do statistično pomembnih sprememb pri spremenljivkah hvaležnost,anksioznost in stres. Zanimalo me je tudi, ali bodo rezultati eksperimentalne skupine dva tedna po intervenciji statistično drugačni od rezultatov pred intervencijo in ali bo tik po intervenciji in dva tedna kasneje prišlo do statistično pomembnih sprememb med eksperimentalno in kontrolno skupino. Izvedla sem dvotedensko intervencijo, v kateri so morali posamezniki/-ce vsak dan napisati tri dobre stvari, ki so se jim tistega dne zgodile. V raziskavi je sodelovalo 83 posameznikov (76 ženskega spola in 7 moškega), od tega 41 v eksperimentalni skupini in 42 v kontrolni. Pred začetkom intervencije, takoj po njej in dva tedna kasneje so morali/-e vsi/-e udeleženci/-ke izpolniti vprašalnik, ki je preverjal njihovo psihično blagostanje, anksioznost, stres in hvaležnost. Za merjenje spremenljivk sem uporabila vprašalnike Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS, Vprašalnik psihološkega blagostanja RPWB, Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS, Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa ter Vprašalnik hvaležnosti GQ6. Za preverjanje rezultatov sem uporabila t-testa za odvisne in neodvisne vzorce ter njuni neparametrični alternativi, Wilcoxonov test predznačnih rangov in Mann-Whitney U test. Rezultati so pokazali statistično pomemben upad na lestvicah anksioznosti, stresa in negativnega afekta pri eksperimentalni skupini takoj po intervenciji. Ta učinek se je ohranil tudi dva tedna po intervenciji. Pri odloženem merjenju se je prav tako pokazal statistično pomemben učinek na spremenljivko psihološko blagostanje. Pri ostalih spremenljivkah, zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt, ni prišlo do statistično pomembnih sprememb, prav tako pa do sprememb ni prišlo med eksperimentalno in kontrolno skupino tik po intervenciji indva tedna kasneje. S to raziskavo smo pokazali, da lahko ima kratka intervencija hvaležnosti statistično pomembne učinke na zmanjšanje stresa, anksioznosti in negativnega afekta. Vpliva pa lahko tudi na izboljšanje psihološkega blagostanja. Služi lahko kot podlaga za uporabo te intervencije v prihodnosti in izhodišče za prihodnje raziskave v Sloveniji na področju pozitivne psihologije in hvaležnosti.
Keywords: pozitivna psihologija, hvaležnost, intervencije hvaležnosti, psihično blagostanje, stres, anksioznost
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 612; Downloads: 99
.pdf Full text (1,90 MB)

6.
Mediacijska vloga kvalitete spanja in moderatorska vloga kronotipa v odnosu med uporabo socialnih omrežij in duševnim zdravjem : magistrsko delo
Urška Vršič, 2023, master's thesis

Abstract: Uporaba socialnih omrežij (skrajšano USO) je aktivnost, ki je pri mladih odraslih in adolescentih nekaj normativnega, vsakdanjega in vedno bolj priljubljenega. Kljub njeni razširjenosti ima lahko USO tudi negativne posledice za nas. Glede na raziskave, se USO negativno povezuje s kakovostjo spanja, kronotipom in duševnim zdravjem. V naši raziskavi smo preverili kompleksne odnose med prej omenjenimi spremenljivkami pri študentih iz Slovenije. Zanimalo nas je, ali kakovost spanja mediira odnos med USO in duševnim zdravjem. Zraven tega smo preverili, če je kronotip moderator odnosa med USO in kakovostjo spanja ter odnosa med kakovostjo spanja in duševnim zdravjem. Izvedli smo longitudinalno študijo s krajšim časovnim razmikom. Vzorec je sestavljalo 161 udeležencev, od tega je bilo 80,1 % žensk in 16,1 % moških. Povprečna starost je znašala 22,4 let (SD = 2,5). Za merjenje USO smo uporabili vprašalnik o uporabi socialnih omrežij, s katerim smo izmerili značilno USO ter čustveno doživljanje ob USO. Duševno zdravje študentov smo preverili s skrajšano verzijo lestvice depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21). Spremenljivki vezani na spanje smo preverili s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja (PSQI) ter vprašalnikom jutranjosti in večernosti (MEQ). Meritve USO, kakovosti spanja in duševnega zdravja smo opravili trikrat v treh tednih. Rezultati so pokazali, da samo lestvica čustvenih doživljanj v prvem tednu statistično značilno negativno napoveduje kakovost spanja v drugem tednu. Prav tako lestvica čustvenih doživljanj, statistično značilno negativno napoveduje duševno zdravje v tretjem tednu. Kakovost spanja je delno mediirala na odnose med lestvico čustvenih doživljanj in duševnim zdravjem študentov. Kronotip se ni izkazal za statistično značilnega moderatorja v teh odnosih.
Keywords: socialna omrežja, kakovost spanja, kronotip, depresivnost, anksioznost, stres.
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 444; Downloads: 141
.pdf Full text (1,04 MB)

7.
Doživljanje anksioznosti in samopodoba učencev pri predmetu šport : magistrsko delo
Ines Leiner, 2023, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil raziskati pojavnost anksioznosti pri predmetu šport učencev 4. in 5. razreda ter ugotoviti njeno morebitno povezanost s telesno samopodobo učencev. V raziskavi je sodelovalo 104 učencev 4. in 5. razreda ene izmed pomurskih osnovnih šol. Učenci so izpolnjevali anketni vprašalnik, ki je vseboval dve vprašanji zaprtega tipa in ocenjevalno lestvico, ki je vsebovala 14 trditev o anksioznosti pri predmetu šport in 14 trditev o telesni samopodobi učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci na splošno ne doživljajo anksioznosti pri predmetu šport oz. jo doživljajo v zelo majhni meri. Ugotovili smo, da med doživljanjem anksioznosti pri predmetu šport in telesno samopodobo učencev obstaja povezava, in sicer negativna, kar pomeni, da višja, kot je anksioznost pri predmetu šport, nižja je telesna samopodoba in obratno. Pomembna ugotovitev raziskave tako za starše kot za učitelje je, da obstaja povezava med količino gibanja v prostem času in stopnjo anksioznosti pri predmetu šport, saj smo ugotovili, da tisti učenci, ki se v prostem času gibajo več, doživljajo nižjo stopnjo anksioznosti kot tisti, ki se gibajo malo.
Keywords: Anksioznost, samopodoba, šport, učenci.
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 381; Downloads: 86
.pdf Full text (1,78 MB)

8.
Poznavanje treme in obvladovanje izvajalske anksioznosti pri odraslih : magistrsko delo
Sara Robnik, 2023, master's thesis

Abstract: Izvajalska anksioznost je trema, ki pri posamezniku sproža neprijetne občutke in mu onemogoča, da pokaže najboljše, kar zna. V začetku magistrskega dela se srečamo s pojmi, kot so stres, strah, anksioznost in nastop. Podrobneje spoznamo tremo oziroma stimulativno tremo in izvajalsko anksioznost. Predstavimo vaje ter delavnice za obvladovanje izvajalske anksioznosti. V empiričnem delu magistrskega dela ugotovimo, da odrasli ne poznajo izraza izvajalska anksioznost in izraza stimulativna trema. Na delovnem mestu se srečujejo z govornimi nastopi vsaj enkrat na mesec in občutijo tremo. Ne poznajo veliko načinov za obvladovanje izvajalske anksioznosti in si ne pomagajo s strokovno podporo za to področje.
Keywords: Izvajalska anksioznost, trema, strah, stres, nastop.
Published in DKUM: 07.09.2023; Views: 443; Downloads: 62
.pdf Full text (1,40 MB)

9.
Vpliv socialne fobije na kakovost življenja mladostnika
Petra Zrim, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Mladostništvo je obdobje, za katero so značilne velike spremembe in je čas, v katerem posameznik oblikuje svojo identiteto. V tem obdobju se največkrat pojavijo različne anksiozne motnje, ki vidno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Socialna fobija spada med najpogostejše anksiozne motnje in je dejavnik tveganja za različne motnje in težave v kasnejšem življenju. Ogroženi so predvsem posameznikov odnos z ljudmi, akademski uspeh in zmožnost za službo in delo v prihodnosti. V zaključnem delu je bila pregledana strokovna in znanstvena literatura v angleškem jeziku. Gradivo smo iskali v naslednjih mednarodnih bazah: PubMed, MEDLINE in Science direct. Uporabljeni članki, ki so se nanašali na izbrano temo, so bili prosto dostopni ter objavljeni v celoti in ne starejši od 10 let in sistematično pregledani. Opažamo negativen vpliv socialne fobije na medsebojne odnose. Mladostniki se vse raje zatekajo v virtualni svet, kjer se lahko pretvarjajo, da so nekdo drug. Situacije, kjer pride do stika iz oči v oči, so za njih zelo stresne in se počutijo nelagodno. Učenci imajo tudi slabši šolski uspeh, kar posledično vpliva na kasnejše poklicno življenje. Zaradi socialne fobije, jih ima veliko težave z delovno zmožnostjo, zato je za te posameznike značilna večja odsotnost v službi. Socialna fobija negativno vpliva na kakovost življenja mladostnikov in to na več področjih. Menimo, da bi se moralo več raziskav osredotočiti na to temo, ker je še premalo raziskana, predvsem pa zato, ker vpliva na mladostnikovo sedanjost in bo vplivala tudi na njegovo prihodnost ter pomembne odločitve.
Keywords: spremenjen način življenja, anksioznost, socialna fobija v mladostništvu
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 512; Downloads: 124
.pdf Full text (804,47 KB)

10.
Učinek enkratne hipnotske intervencije na stanje anksioznosti (primerjava hipnoze na daljavo in hipnoze v živo) : magistrsko delo
Katarina Dovnik, 2022, master's thesis

Abstract: Hipnoza je budno stanje z usmerjeno pozornostjo, v katerem je značilen povečan odziv na sugestije. Čeprav je hipnoza vsakodnevno stanje, se lahko uporablja v različne namene, tudi v medicini, psihiatriji in psihoterapiji. Medicinska hipnoza se med drugim izkazuje za učinkovit način zdravljenja anksioznosti in anksioznih motenj. V naši študiji smo na vzorcu 59-ih udeležencev (ki so pred prijavo rešili vprašalnik BSI) preverjali učinek enkratne hipnotske intervencije (v živo in na daljavo) na stanje anksioznosti. Ugotovljeno je bilo, da je enkratna hipnotska intervencija pomembno znižala anksioznost v obeh skupinah, pri čemer skupina ni vplivala na učinkovitost intervencije. Anksioznost kot stanje se je pokazal kot pomemben prediktor učinkovitosti hipnoze, ne pa tudi anksioznost kot poteza. Predhodna izkušnja s hipnozo ni vplivala na učinkovitost hipnoze. Dokazano je bilo, da se lahko s podajanjem preprostih, nespecifičnih sugestij doseže pomembno znižanje anksioznosti, tudi na daljavo. Poleg kvantitativnih podatkov so bili v nalogi interpretirani tudi pisni komentarji udeležencev, ki so po veliki večini delavnico hipnoze zapustili bolj sproščeni in manj anksiozni. Diskutirane so pomanjkljivosti in uporabna vrednost raziskave. Podani so predlogi za raziskave medicinske hipnoze v prihodnosti.
Keywords: medicinska hipnoza, anksioznost kot stanje, anksioznost kot osebnostna lastnost, sproščanje
Published in DKUM: 10.08.2022; Views: 704; Downloads: 88
.pdf Full text (1,74 MB)

Search done in 3.8 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica