| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 66
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Vpliv socialne fobije na kakovost življenja mladostnika
Petra Zrim, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Mladostništvo je obdobje, za katero so značilne velike spremembe in je čas, v katerem posameznik oblikuje svojo identiteto. V tem obdobju se največkrat pojavijo različne anksiozne motnje, ki vidno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Socialna fobija spada med najpogostejše anksiozne motnje in je dejavnik tveganja za različne motnje in težave v kasnejšem življenju. Ogroženi so predvsem posameznikov odnos z ljudmi, akademski uspeh in zmožnost za službo in delo v prihodnosti. V zaključnem delu je bila pregledana strokovna in znanstvena literatura v angleškem jeziku. Gradivo smo iskali v naslednjih mednarodnih bazah: PubMed, MEDLINE in Science direct. Uporabljeni članki, ki so se nanašali na izbrano temo, so bili prosto dostopni ter objavljeni v celoti in ne starejši od 10 let in sistematično pregledani. Opažamo negativen vpliv socialne fobije na medsebojne odnose. Mladostniki se vse raje zatekajo v virtualni svet, kjer se lahko pretvarjajo, da so nekdo drug. Situacije, kjer pride do stika iz oči v oči, so za njih zelo stresne in se počutijo nelagodno. Učenci imajo tudi slabši šolski uspeh, kar posledično vpliva na kasnejše poklicno življenje. Zaradi socialne fobije, jih ima veliko težave z delovno zmožnostjo, zato je za te posameznike značilna večja odsotnost v službi. Socialna fobija negativno vpliva na kakovost življenja mladostnikov in to na več področjih. Menimo, da bi se moralo več raziskav osredotočiti na to temo, ker je še premalo raziskana, predvsem pa zato, ker vpliva na mladostnikovo sedanjost in bo vplivala tudi na njegovo prihodnost ter pomembne odločitve.
Keywords: spremenjen način življenja, anksioznost, socialna fobija v mladostništvu
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 149; Downloads: 46
.pdf Full text (804,47 KB)

2.
Učinek enkratne hipnotske intervencije na stanje anksioznosti (primerjava hipnoze na daljavo in hipnoze v živo) : magistrsko delo
Katarina Dovnik, 2022, master's thesis

Abstract: Hipnoza je budno stanje z usmerjeno pozornostjo, v katerem je značilen povečan odziv na sugestije. Čeprav je hipnoza vsakodnevno stanje, se lahko uporablja v različne namene, tudi v medicini, psihiatriji in psihoterapiji. Medicinska hipnoza se med drugim izkazuje za učinkovit način zdravljenja anksioznosti in anksioznih motenj. V naši študiji smo na vzorcu 59-ih udeležencev (ki so pred prijavo rešili vprašalnik BSI) preverjali učinek enkratne hipnotske intervencije (v živo in na daljavo) na stanje anksioznosti. Ugotovljeno je bilo, da je enkratna hipnotska intervencija pomembno znižala anksioznost v obeh skupinah, pri čemer skupina ni vplivala na učinkovitost intervencije. Anksioznost kot stanje se je pokazal kot pomemben prediktor učinkovitosti hipnoze, ne pa tudi anksioznost kot poteza. Predhodna izkušnja s hipnozo ni vplivala na učinkovitost hipnoze. Dokazano je bilo, da se lahko s podajanjem preprostih, nespecifičnih sugestij doseže pomembno znižanje anksioznosti, tudi na daljavo. Poleg kvantitativnih podatkov so bili v nalogi interpretirani tudi pisni komentarji udeležencev, ki so po veliki večini delavnico hipnoze zapustili bolj sproščeni in manj anksiozni. Diskutirane so pomanjkljivosti in uporabna vrednost raziskave. Podani so predlogi za raziskave medicinske hipnoze v prihodnosti.
Keywords: medicinska hipnoza, anksioznost kot stanje, anksioznost kot osebnostna lastnost, sproščanje
Published in DKUM: 10.08.2022; Views: 247; Downloads: 35
.pdf Full text (1,74 MB)

3.
Vpliv progresivnega mišičnega sproščanja na anksioznost pred tekmovalnim nastopom pri športnih plezalcih : magistrsko delo
Martina Zakšek, 2022, master's thesis

Abstract: Študije so pokazale, da so tehnike sproščanja koristne za športnike tako, da povečajo njihovo koncentracijo, samozavest in zmanjšajo raven tesnobe, stresa, krvnega tlaka ter mišične napetosti. Progresivna mišična sprostitev (PMR) se osredotoča na napenjanje in sproščanje specifičnih mišičnih skupin telesa za doseganje stanja sprostitve, ki je koristno orodje za tekmovalni šport. S pomočjo PMR-ja smo želeli preveriti njegove vplive na tesnobo, srčni utrip, končni rezultat ter vlogo strategij spoprijemanja s stresom. V raziskavi je sodelovalo 26 otrok dveh štajerskih športnoplezalnih klubov, od tega 14 dečkov (53,8 %), starih med 8 in 14 let. Uporabili smo vprašalnik STAI-X2 in COPE. Z mešano ANOVO smo ugotovili glavni učinek somatske in fizične anksioznosti pred tekmovanjem pri vključitvi faktorja med skupinama, ločenima glede na intervencijo in glede na strategije spoprijemanja s stresom. Spoznali smo, da obstaja interakcija med srčnim utripom in anksioznostjo pet minut pred tekmovanjem. Le pri končnih dosežkih smo ugotovili razlike med skupinama v smeri boljše uvrstitve tistih, ki so se učili PMR. Trenerji in udeleženci so poročali o sproščujočih občutkih in všečnosti tehnike ter uporabnostjo simulacijskih tekmah, pri čemer se je izboljšala tudi taktičnost eksperimentalne skupine. Naloga je ena prvih na področju športnega plezanja v Sloveniji, zato poudarjamo vlogo športnega psihologa pri sodelovanju s trenerji in starši za optimalno delovanje in uspešnost plezalcev. Izpostavljene so tudi pomanjkljivosti in prednosti raziskave ter uporabna vrednost.
Keywords: progresivno mišično sproščanje, anksioznost, srčni utrip, športno plezanje, tekmovanje
Published in DKUM: 14.06.2022; Views: 292; Downloads: 43
.pdf Full text (979,10 KB)

4.
Vpliv presnovnega sindroma na razvoj anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 : magistrsko delo
Nika Polšak, 2022, master's thesis

Abstract: V današnjem času je presnovni sindrom vse bolj pogosta presnovna motnja. Presnovni sindrom je močno povezan s sladkorno boleznijo tipa 2 (SBT2) in duševnimi motnjami. Predvsem prevalenci anksioznosti in depresivnosti naraščata na globalni ravni. Namen raziskave je bil preučiti pojav anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja na mišjem modelu SBT2. Pri tem nas je zanimal tudi vpliv spola. V ta namen smo miši razdelili v tri skupine. Prva skupina je predstavljala kontrolno skupino, ki smo jo hranili s standardno prehrano (CD). Drugo skupino smo hranili z zahodno dieto (WD). Tretjo skupino smo po obdobju hranjenja z WD izpostavili kratkotrajni kalorični restrikciji (RCD), saj nas je zanimalo, ali bo kalorična restrikcija, ki povzroči remisijo SBT2, povzročila tudi zmanjšanje nagnjenosti k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Vpliv prehranskega režima smo ocenjevali s pomočjo vedenjskih testov. Za ocenjevanje lokomotorike smo uporabili test odprtega polja (OFT), za ocenjevanje anskioznemu vedenju podobnega obnašanja test dvignjenega labirinta v obliki križa (EPM) in za ocenjevanje depresivnemu vedenju podobnega obnašanja test prisilnega plavanja (FST). Ugotovili smo, da indukcija SBT2 z zahodno dieto ni vplivala na pojav anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri miših. Prav tako na pojav omenjenih motenj ni vplival spol. Ugotovili pa smo, da so bile WD samice bolj aktivne kot WD samci (bile so hitrejše, prehodile so večjo razdaljo in manj časa mirovale). V skladu s tem, da indukcija SBT2 ni vplivala na teste anskioznemu in depresivnemu podobnemu obnašanju, tudi kalorična restrikcija ni vplivala na k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Opazili smo vpliv habituacije na nekatere vedenjske teste. Pri testu OFT smo opazili zmanjšanje raziskovalnega vedenja pri ponavljanju testa, pri testu EPM pa zmanjšano raziskovanje odprtih krakov pri ponavljanju testa.
Keywords: presnovni sindrom, sladkorna bolezen, anksioznost, depresivnost, zahodna dieta, kalorična restrikcija, vedenjski testi
Published in DKUM: 06.04.2022; Views: 406; Downloads: 37
.pdf Full text (2,41 MB)

5.
Individualizacija avtogenega treninga za zniževanje anksioznosti s pomočjo metode biofeedback, temelječe na spremljanju variabilnosti srčne frekvence : magistrsko delo
Urška Drofenik, 2022, master's thesis

Abstract: Biofeedback, temelječ na variabilnosti srčne frekvence (HRV biofeedback), neposredno spodbuja barorefleks, respiratorno sinusno aritmijo, parasimpatično aktivnost in stimulira različne homeostatične reflekse. Pri HRV biofeedbacku se ljudi uči počasnega dihanja pri njihovi resonančni frekvenci, ki se giblje med 6,5 in 4,5 dihalnimi ciklusi na minuto. Raziskave ugotavljajo, da naj bi tako dihanje pomagalo pri spoprijemanju s stresom in zniževanju anksioznosti. Namen naše magistrske naloge je bil preučiti učinkovitost avtogenega treninga na zniževanje anksioznosti, če mu dodamo HRV biofeedback. Na vzorcu 47 udeležencev, ki smo jih razdelili v dve skupini, smo preverjali, ali prihaja do razlik, če eno skupino naučimo dihanja pri njihovi specifični resonančni frekvenci, medtem ko so v kontrolni skupini udeleženci dihali s 5,5 dihalnimi ciklusi na minuto. Vsi udeleženci so prilagojen avtogeni trening izvajali dnevno v obdobju dveh tednov. Rezultati so pokazali, da je po intervenciji prišlo do pomembnega znižanja anksioznih simptomov pri obeh skupinah, ni pa prišlo do razlik med samima skupinama. Prav tako nismo zabeležili spremembe v variabilnost srčne frekvence pri udeležencih. Kljub temu naša intervencija omogoča enostavno prilagoditev različnih tehnik sproščanja s kombinacijo počasnega dihanja v območju resonančne frekvence, kar lahko učinkovito znižuje anksioznost pri subklinični skupini posameznikov.
Keywords: anksioznost, biofeedback, variabilnost srčne frekvence, avtogeni trening
Published in DKUM: 14.02.2022; Views: 533; Downloads: 129
.pdf Full text (1,43 MB)

6.
Vodstveno vedenje, osebnostna čvrstost, anksioznost in samozavest trenerjev in trenerk v ekipnih in individualnih športih : magistrsko delo
Mojca Marinič, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vodstveno vedenje trenerja in nekatere njegove osebnostne lastnosti (čvrstost, anksioznost in samozavest). Trenerji predstavljajo specifično populacijo in pomembno vplivajo na športnike tudi z načinom vodenja. Na vodenje vplivajo različni dejavniki (značilnosti trenerja, značilnosti situacije, značilnosti športnikov). Preverjali smo, ali se vodstveno vedenje trenerjev razlikuje glede na spol in ali obstajajo razlike v vodenju glede na nekatere značilnosti športa. Med seboj smo primerjali trenerje v ekipnih in individualnih športih ter trenerje, ki delujejo v športih, kjer so naloge bolj ali manj variabilne. Zanimalo nas je tudi, ali na vodenje vplivajo tudi nekatere trenerjeve osebnostne značilnosti. Naš vzorec je bil sestavljen iz trenerjev in trenerk različnih športov (N = 146). Preko spletne strani 1ka so udeleženci izpolnili dva vprašalnika: Lestvico vodenja v športu in Vprašalnik osebnostne čvrstosti, anksioznosti in samozavesti. Našli smo razliko med spoloma glede treninga in poučevalnega vedenja. Več tega vedenja kažejo trenerji. Ugotovili pa smo tudi pomembno razliko med trenerji ekipnih in individualnih športov glede uporabe demokratičnega vedenja, kjer so bili trenerji v individualnih športih bolj demokratični. Med trenerji, ki delujejo v športih z bolj oziroma manj variabilnimi nalogami, statistično pomembnih razlik nismo našli. Statistično pomembno korelacijo pa smo našli med trenerjevo samozavestjo in nudenjem pozitivne povratne informacije. Ugotovili smo, da so bolj samozavestni trenerji redkeje uporabljali pozitivno povratno informacijo.
Keywords: vodenje v športu, Lestvica vodenja v športu, osebnostna čvrstost, anksioznost, samozavest
Published in DKUM: 05.01.2022; Views: 339; Downloads: 65
.pdf Full text (1001,21 KB)

7.
Učinek psihofizične aktivnosti na simptome stresa, depresije in anksioznosti pri učiteljih
Nina Kuhar, 2021, master's thesis

Abstract: Skrb za telesno in duševno zdravje ljudi v zadnjih letih postaja vse pomembnejša. Posamezniki si prizadevajo, da bi bilo njihovo psihofizično počutje čim boljše. Kljub temu pa raziskave kažejo, da stres, depresija in anksioznost prizadenejo veliko število ljudi. V boj proti duševnim stiskam se ljudje podajajo na različne načine; nekateri se posvetijo telesni aktivnosti, drugi čuječnosti, tretji najdejo drugačne metode, ki jim bolj ali manj uspešno pomagajo v boju z njihovim stiskami. Namen magistrske raziskave je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 134 vzgojiteljev, učiteljev razrednega in predmetnega pouka ter učiteljev srednjih šol raziskati, kako telesno aktivni so učitelji, če se ukvarjajo s tehnikami čuječnosti, kako pogosto se pri njih izražajo simptomi depresije, anksioznosti in stresa ter ali ima psihofizična aktivnost kakšen vpliv na izraženost simptomov. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da so učitelji telesno zelo aktivni, ampak se s čuječnostjo v večini ne ukvarjajo. Njihovo duševno zdravje je glede na rezultate, pridobljene s standardizirano lestvico DASS-21 (The Depression, Anxiety and Stress Scale), dobro, vpliv psihofizične aktivnosti na izraženost simptomov depresije, anksioznosti in stresa pa ni statistično značilen.
Keywords: depresija, anksioznost, stres, telesna aktivnost, čuječnost
Published in DKUM: 04.01.2022; Views: 443; Downloads: 127
.pdf Full text (1,18 MB)

8.
Učiteljevo prepoznavanje anksioznih učencev na razredni stopnji : magistrsko delo
Andreja Turičnik, 2021, master's thesis

Abstract: Vedno bolj se brez tabujev govori o različnih motnjah anksioznosti. Kot učitelji se moramo zavedati, da anksioznosti ne občutijo samo odrasli, ampak tudi otroci. Starši, zaradi vse bolj stresnega načina življenja, slednjega prenašajo tudi na otroke. Pri tem lahko otroci občutijo velik pritisk in tesnobo. V teoretičnem delu smo pregledali dela in raziskave različnih slovenskih in tujih avtorjev, ki so pisali o anksioznih motnjah, prepoznavanju teh ter tehnikah, s katerimi lahko učitelji in starši pomagajo otrokom premagovati anksioznost. V empiričnem delu smo s pomočjo spletnega vprašalnika želeli ugotoviti, kakšne poglede imajo na anksioznost učitelji razrednega pouka in kako jo pri svojih učencih prepoznavajo. V raziskavo je bilo vključenih 116 anketirancev, ki so bili del priložnostnega vzorca, saj smo anketo objavili v spletnem okolju 1ka. Ugotovili smo, da učitelji na splošno dobro poznajo znake anksioznosti in jih pri svojih učencih tudi prepoznajo. Ugotovili smo tudi, da so učitelji, ki so na začetku kariere, praviloma prepoznali več znakov anksioznosti kot učitelji z daljšo delovno dobo. Okolje, v katerem učitelji poučujejo, ni povezano s prepoznavanjem znakov anksioznosti pri učencih. Kot najpogostejši znak anksioznosti so anketiranci navedli težave z zbranostjo. V nasprotju z našimi hipotezami pa so udeleženci večinoma odgovorili, da se anksioznost pojavlja v manjši meri. Kar pomeni, da anksioznost v šoli ni tako pogosta, kot smo predvidevali, ali pa je učitelji ne prepoznavajo v tolikšni meri. S pomočjo vprašalnika smo ugotovili, da učitelji uporabljajo dodatne prilagodite pri poučevanju anksioznih učencev. Pri tem je najpogosteje navedena metoda ta, da se nameni več časa preverjanju znanja. Izvedeli smo tudi, da si učitelji želijo dodatnih usposabljanj na področju poučevanja anksioznih učencev. Dejstvo je spodbudno, saj so s tem učitelji pokazali, da se problematike zavedajo in se na tem področju želijo tudi dodatno izpopolniti.
Keywords: Anksioznost, razredna stopnja, prepoznavanje anksioznosti.
Published in DKUM: 15.11.2021; Views: 400; Downloads: 63
.pdf Full text (1,04 MB)

9.
Čuječnost kot mediator med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi ter negativnimi vidiki psihološkega delovanja
Iva Štukelj, 2021, master's thesis

Abstract: Prostovoljna preprostost se konceptualno prekriva z vse bolj popularnim življenjskim slogom, ki ga imenujemo minimalizem. Privrženci poročajo, da naj bi imel takšen življenjski slog številne ugodnosti za posameznika. Ker te še niso bile podrobneje preučene, smo se v magistrskem delu osredotočili na raziskovanje čuječnosti kot mediatorja med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi (subjektivno blagostanje) ter negativnimi (stres, anksioznost, depresija) vidiki psihološkega delovanja. Navedene konstrukte smo merili z Lestvico vključenosti v prostovoljno preprostost, Lestvico zadovoljstva z življenjem, Mednarodnim seznamom pozitivnih in negativnih afektov, Vprašalnikom depresije, anksioznosti in stresa ter Kentuckyjskim vprašalnikom čuječnostnih spretnosti. Izoblikovali smo dve testni bateriji; eno v slovenskem in drugo v angleškem jeziku, ter povezavo do obeh delili preko različnih socialnih omrežij. V statistične analize, ki smo jih izvedli ločeno za oba vzorca, smo vključili 1260 udeležencev – 346 jih je predstavljalo vzorec slovenske populacije, 914 pa mednarodni vzorec. Izkazalo se je, da čuječnost v vseh štirih mediacijskih modelih predstavlja pomemben mediator pri pojasnjevanju povezav med prostovoljno preprostostjo in subjektivnim blagostanjem ter stresom, anksioznostjo in depresijo. Pri tem pa v določenih primerih niso bile izpolnjene vse predpostavke za izvedbo mediacijskih analiz, zato je potreben kritičen pogled na rezultate. V magistrskem delu so predlagane ideje za izboljšave in nadaljnje raziskovanje tega življenjskega sloga.
Keywords: prostovoljna preprostost, čuječnost, stres, anksioznost, depresija
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 617; Downloads: 108
.pdf Full text (2,04 MB)

10.
Anksioznost pri govorjenju angleščine kot tujega jezika v osnovni šoli
Sara Ferk, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil preučiti stališča osnovnošolskih učencev do anksioznosti pri pouku angleščine kot tujem jeziku. Želeli smo ugotoviti razlike med zaznavanjem anksioznosti pri učencih 6. in 9. razreda v povezavi z njihovo učno uspešnostjo pri pouku angleščine (ANG) v preteklem šolskem letu in glede na spol učencev. Podrobneje so nas zanimala stališča osnovnošolskih učencev do anksioznosti pri govorjenju v ANG kot tujem jeziku (TJ) v OŠ. V empirični raziskavi je sodelovalo 150 udeležencev (6. in 9. razred) dveh OŠ v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo mu dodali Lestvico za merjenje anksioznosti pri pouku tujega jezika (angl. Foreign language classroom anxiety scale - FLCAS; Horwitz idr., 1986). S pomočjo raziskave smo ugotovili, da na vzorcu slovenskih osnovnošolskih učencev obstajajo statistično značilne razlike med doživljanjem anksioznosti učencev pri pouku ANG kot TJ glede na spol, starost in učno uspešnost učencev v preteklem šolskem letu. Ugotavljamo, da se višja stopnja anksioznosti kaže pri učenkah in učencih 6. razreda ter pri tistih udeležencih, ki so v preteklem šolskem letu imeli nižje zaključne ocene pri pouku ANG kot TJ. Ugotavljamo, da udeleženci višjo stopnjo anksioznosti pri govorjenju ANG kot TJ doživljajo zaradi sošolcev, pred začetkom govorne situacije, pri govornih nastopih in pri pouku ANG v učilnici in ne pri pouku na daljavo. Ugotavljamo tudi, da imajo udeleženci težave pri izgovorjavi v ANG. Prav tako ugotavljamo, da udeleženci sami tehnik sproščanja za lajšanje govorne anksioznosti pri pouku ANG kot TJ ne izvajajo pogosto. Po mnenju učencev učitelji tehnik sproščanja za lajšanje govorne anksioznosti učencev pri pouku ANG kot TJ izvajajo le redko, kar je zelo zaskrbljujoče. Pridobljene ugotovitve so lahko učiteljem angleščine v poduk, da razmislijo o izboljšanju svojih učiteljskih sposobnosti, ki bi bile učencem pri lajšanju anksioznosti v večjo korist.
Keywords: anksioznost, govorjenje, angleščina, osnovna šola, FLCAS
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 523; Downloads: 70
.pdf Full text (1,88 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica