1. Zgodnja obravnava selektivnega mutizma - študija primeraAleksandra Kunstelj, 2020, master's thesis Abstract: Pričujoča študija primera temelji na opazovanju petletnega dečka s selektivnim mutizmom, ki sem ga dva meseca obiskovala v vrtcu in v tesnem sodelovanju s starši in strokovnimi delavkami spremljala ter beležila njegovo počutje in komunikacijske vzorce. S pomočjo intervjujev in informativnih pogovorov sem poskušala dobiti vpogled v ozadje motnje pri dečku in ovire, s katerimi se v okolju vrtca spopada. V teoretičnem delu sem ugotavljala, kam uvrščamo selektivni mutizem in zakaj je v različnih klasifikacijah bolezni različno uvrščen. Predstavila sem različne pristope zdravljenja selektivnega mutizma in oblike sodelovanja med starši, učitelji/vzgojitelji in svetovalno službo. Opisala sem didaktične pristope ter konkretne napotke za delo z otrokom. V empiričnem delu sem podrobno opisala srečanja z dečkom ter evalvirala svoje delo, prav tako pa sem opravila analizo vprašalnikov, ki sem jih predhodno izročila dečkovi mami in vzgojiteljici. Opravila sem intervjuje z dvema vzgojiteljicama in dečkovo materjo. Za dodaten oris pomembnosti zgodnje obravnave pri zdravljenju selektivnega mutizma sem opravila še intervju z mamo (zdaj že) študentke, ki se je kot otrok s selektivnim mutizmom spopadala z mnogimi ovirami v procesu vzgoje in izobraževanja.
Keywords: selektivni mutizem, anksiozne motnje, zgodnja obravnava, študija primera
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1967; Downloads: 455
 Full text (2,27 MB) |
2. Fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobjaTamara Frlež, 2018, undergraduate thesis Abstract: Za fobijami trpi približno 8 % populacije v enem letu. Fobije se začnejo zgodaj v otroštvu, ponovno pa se pojavijo v zgodnji odraslosti. Fobija je pretiran in neutemeljen strah pred nekim predmetom ali situacijo. Namen zaključnega dela je predstaviti fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in z raziskavo ugotoviti, katere fobije so najpogostejše med otroki prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v starosti od 6 do 9 let.
Keywords: anksioznost, anksiozne motnje, strahovi, duševne motnje, tesnoba
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1432; Downloads: 188
Full text (1,58 MB) |
3. Pismenost o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi vidiki javnega duševnega zdravja v dveh slovenskih regijahKristian Majcen, 2016, master's thesis Abstract: Depresija in anksiozne motnje predstavljata velik javnozdravstveni problem in imata tudi veliko vrzel zdravljenja. Pismenost o duševnem zdravju (PODZ) je koncept, ki se odraža v večjem znanju in ozaveščenosti o duševnih motnjah. Oba dejavnika prispevata k hitrejšemu iskanju pomoči in k boljšemu duševnemu zdravju (DZ). PODZ je v veliki meri odvisna od promocijskih in preventivnih aktivnosti na področju duševnega zdravja, odraža pa se lahko v nekaterih indikatorjih DZ. V študiji nas je zanimalo ali bo v savinjski regiji, v kateri so se v zadnjih letih načrtno lotili ozaveščanja o vsebinah DZ, zaznana večja PODZ kot v pomurski regiji, kjer je opažen bistven primanjkljaj tovrstnih aktivnosti na področju DZ.
Na vzorcu odraslih oseb iz pomurske in savinjske regije smo preverili ali obstaja razlika v pismenosti o depresiji ter o anksioznosti. Poleg tega nas je zanimala tudi morebitna povezava PODZ z izraženostjo znakov depresije in anksioznosti ter razlika med regijama v nekaterih kazalnikih DZ.
Rezultati naše študije kažejo, da je v savinjski regiji v primerjavi s pomursko regijo zaznana višja pismenost o duševnem zdravju. Razlike so bolj izrazite pri pismenosti o anksioznosti kot pri pismenosti o depresiji. Razlike med regijama v pojavnosti znakov depresije in anksioznosti niso bile opažene, prav tako pa se razlike v PODZ tudi niso enoznačno odražale v kazalnikih duševnega zdravja.
Ugotovitve pričujoče študije kažejo, da je med regijami v Sloveniji potrebno odpraviti neenakosti na področju preventivnih in promocijskih aktivnosti in več pozornosti v javnozdravstvenih kampanijah nameniti anksioznim motnjam. Za boljše razumevanje povezanosti PODZ in DZ pa potrebujemo še dodatne raziskave.
Keywords: pismenost o duševnem zdravju, depresija, anksiozne motnje, savinjska regija, pomurska regija
Published in DKUM: 23.02.2016; Views: 2950; Downloads: 419
Full text (1,02 MB) |
4. DUŠEVNE MOTNJE Z VIDIKA JAVNEGA ZDRAVJA V POMURJUZlatka Murtić, 2011, master's thesis/paper Abstract: Magistrsko delo se sestoji iz dveh delov, pri čemer je prvi del teoretičen in je kot tak namenjen teoretičnim izhodiščem, ter pomembnim evropskim dokumentom in strategijam, ki so podlaga raziskovalnemu delu naloge.
V teoretičnem delu opredeljujemo pojem duševnega zdravja in duševnih motenj, natančneje pa opisujemo predvsem duševno zdravje v Evropi, Sloveniji in Pomurju, ki ga glede pojavnosti tudi podrobno raziščemo v raziskovalnem delu.
Osnovni namen magistrskega dela je ugotavljanje prevalence duševnih motenj s pomočjo epidemiološke raziskave in iskanje povezave med biološkimi ter socioekonomskimi značilnostmi v povezavi s pojavnostjo le-teh. Raziskovalne ugotovitve bodo strokovno raziskovalna podlaga za načrtovanje nadaljnjih preventivnih dejavnosti v Pomurju, ki se bodo konkretno izvajale v okviru projekta čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska »Mental Health«.
Raziskovalna metodologija: Gre za epidemiološko raziskavo. Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodo raziskovanja. Kot instrument empiričnega dela raziskave smo uporabili raziskovalni vprašalnik.
V raziskovalnem delu se osredotočimo na ciljno populacijo oseb starih med 20 in 65 let oziroma delovno aktivno populacijo Pomurcev, ki ustvarja nacionalni prihodek. Posebno pozornost namenjamo trem skupinam duševnih motenj in sicer depresivnim, anksioznim in stresnim motnjam.
Rezultati: Ugotovljena prevalenca duševnih motenj v Pomurju in njihova povezava z biološkimi in socioekonomskimi determinantami.
Sklep: Anksiozne, depresivne in stresne motnje definitivno pomembno zmanjšujejo kvaliteto življenja in produktivnost v že tako socioekonomsko ogroženem Pomurju. Potreba po večjem vključevanju stroke zdravstvene nege v problematiko duševnega zdravja obstaja.
Keywords: stresne, depresivne, anksiozne motnje, socioekonomske determinante, aktivna populacija
Published in DKUM: 06.01.2012; Views: 2569; Downloads: 274
Full text (2,09 MB) |
