1. Izdelava in vpeljava orodja za preverjanje kulture varnosti hrane v izbranem živilskem podjetju : magistrsko deloVanja Mlinarič, 2022, master's thesis Abstract: Kultura varnosti hrane vključuje norme, vrednote in prepričanja zaposlenih o procesih in postopkih za zagotavljanje varnosti proizvodov. Izvajanje in izboljševanje kulture varnosti hrane je postalo v Sloveniji obvezno z Uredbo 2021/382 v letu 2021. Podjetja so za izvajanje, ocenjevanje in izboljševanje kulture primorana razviti svoj sistem ali ga povzeti po nekaterih dostopnih modelih. Cilj magistrske naloge je bil razviti orodje za preverjanje kulture varnosti hrane in implementacija le-tega v izbranem živilskem podjetju. V uvodu smo predstavili definicije in zgodovino pojma kulture varnosti hrane, povzeli zahteve zakonodaje in živilskih standardov ter raziskali razloge za prepoznavo in potrebo po vpeljavi kulture varnosti hrane. V eksperimentalnem delu smo na osnovi pregleda literature povzeli orodja in metode za ocenjevanje kulture v drugih podjetjih. Za namen naše raziskave smo izdelali anketni vprašalnik. Kulturo varnosti hrane smo preverjali v šestih vsebinskih sklopih (zavezanost vodstva in komunikacija, zavezanost nadrejenih, usposabljanje, odnosi v podjetju, povratne informacije zaposlenih in kazalniki merjenja varnosti proizvodov). Udeleženci raziskave so trditve ocenjevali s petstopenjsko Likertovo lestvico ocenjevanja oz. strinjanja. Vsi vsebinski sklopi so bili ocenjeni z oceno 4 (strinjam se). Najslabše ocenjene trditve so bile o motivaciji zaposlenih, možnostih napredovanja, nagrajevanju uspešnega dela, sodelovanju pri ustvarjanju dokumentov in vpeljavi tehnologij ter količini dela. S statistično obdelavo podatkov smo dokazali, da spol, vrsta oddelka in pozicija v oddelku vplivajo na oceno kulture varnosti hrane. Keywords: kultura varnosti hrane, varnost hrane, živilska industrija, živilski delavci, anketni vprašalnik Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 385; Downloads: 0
Full text (2,27 MB) |
2. Ocena prehranske samooskrbe s predlogi za njeno povečanje v občini Lovrenc na Pohorju : diplomsko deloAnže Sušel, 2022, undergraduate thesis Abstract: Problematika samooskrbe s hrano je v zadnjem času v ospredju zanimanja strokovne javnosti, saj ima doma pridelana hrana številne prednosti. Prisotna so prizadevanja, da se tudi na lokalnih nivojih poveča kmetijska pridelava. V tem kontekstu je prikazana tudi problematika samooskrbe s hrano v občini Lovrenc na Pohorju, ki je srednje velika in pretežno hribovita. Nekateri pogledi in izkušnje domačinov v zvezi s samooskrbo so razvidni v anketi, ki je osrednji del naloge. Raven samooskrbe s hrano v občini je pridobljena na osnovi izračunov in deloma ocen, ti kažejo, da so v letu 2020 pokrili 76 % prehrambnih potreb, kar je nad republiškim povprečjem. Pri projekciji povečanja samooskrbe je upoštevana omejitev, da naj se ta doseže le z zamenjavo kmetijskih rastlin. Na osnovi takšnega pristopa je lahko za leto 2023 načrtovano, da se kmetijska pridelava v občini poveča za okrog 8 %, s čimer bi tudi hribovita občina prispevala delež k rasti republiške prehrambne bilance. Keywords: lokalna skupnost, prehranska samooskrba, lokalna pridelava, anketni vprašalnik Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 188; Downloads: 80
Full text (2,23 MB) |
3. Kalčki kot alternativna krma za rejne živali : magistrsko deloAnja Pečoler, 2022, master's thesis Abstract: Kalčki predstavljajo dober vir vitaminov in mineralov ter so v prehrani ljudi zelo priporočljivi. V nalogi je s pomočjo anketnega vprašalnika preverjeno, ali je pridelava kalčkov za krmo rejnih živali poznana med kmetovalci ter zaposlenimi v kmetijskem sektorju Slovenije. Ocenjena je ekonomičnost pridelave kalčkov na srednje veliki kmetiji za 20 krav molznic in ali lahko ječmenovi kalčki nadomestijo del močnih krmil v obroku. V anketi je 60 % anketiranih odgovorilo, da možnosti vključevanja kalčkov v krmo rejnih živali ne poznajo in 40 %, da so za to že slišali preko različnih virov. Zaradi podnebnih sprememb, predvsem pa v zimskem obdobju, se jim pridelava kalčkov za potrebe krme zdi dober nadomestek trave za zagotavljanje sveže krme. Glede na sestavo krmnega obroka za 20 krav molznic ni mogoče v celoti nadomestiti močne krme z ječmenovimi kalčki. Le-ti lahko nadomestijo le del močnih krmil in travne silaže. Krmni obrok za kravo molznico s kalčki stane 4,88 € dnevno, brez ječmenovih kalčkov pa 3,49 €. Keywords: ječmenovi kalčki, alternativna krma, anketni vprašalnik, ekonomika Published in DKUM: 07.12.2022; Views: 239; Downloads: 54
Full text (1,36 MB) |
4. Vpliv epidemije COVID-19 na izbiro plastične embalaže : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaEva Žertek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Po pojavu virusa COVID-19 se je spremenil način življenja, predvsem pa so se spremenile naše nakupovalne navade. Ljudje smo pogosteje začeli uporabljati plastično embalažo tako živilskih izdelkov kot tudi neživilskih izdelkov. Bolj pogosto smo začeli uporabljati tudi plastične vrečke, kamor smo lahko shranili živila, in tako živeli s prepričanjem, da nas zdaj virus ne more okužiti oziroma priti v naša telesa. V diplomski nalogi torej obravnavamo vpliv epidemije COVID-19 na izbiro plastične embalaže. V prvem delu smo najprej predelali teoretične osnove, nato smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili rezultate o uporabi plastične embalaže in analizirali, kako so se navade anketirancev spremenile zaradi virusa. Na koncu smo preverili hipoteze, ki smo si jih zastavili in ugotovili glede na anketni vprašalnik, da epidemija na vzorec ni imela tolikšnega vpliva. Keywords: COVID-19, plastična embalaža, plastične vrečke, plastična embalaža živil, plastična embalaža neživilskih izdelkov, anketni vprašalnik Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 239; Downloads: 78
Full text (2,01 MB) |
5. PRENOVA ZELENIH POVRŠIN URBANE SOSESKE NOVA VAS II. : projektna nalogaSara Mitrevski, 2021, diploma project paper Abstract: Mariborska soseska Nova vas je bila zgrajena v osemdesetih letih in je še danes četrt z velikim deležem prebivalstva. Prepredena je s številnimi javnimi površinami, kjer so bile včasih trgovine, trafike in parki. Število javnih površin se je krčilo. Ključna ugotovitev v soseski Nova vas II je, da so divja parkirišča v soseski zelo problematična, ker so postali avtomobili sestavni del vsake družine (marsikatera ima več kot enega). Velik del javnih površin se je spremenil v divja parkirišča, ki pa negativno vplivajo na izgled in bivalno ugodje v soseski. Garažni hiši imata propadajočo konstrukcijo in tako nista povsem uporabni. Prehodi, ki so prej služili boljši povezljivosti soseske, so zdaj zagrajene ropotarnice. Pešpoti, ki so bile včasih ponos soseske, so sedaj gmota pločevine in tako neprehodne. Rešitev v urbani soseski Nova vas II je, da se postavijo pogrezljivi valji oziroma urbanistične prepreke na vseh vstopnih točkah v osrčje soseske in se tako umakne avtomobile nazaj na urejena parkirišča. S sanacijo obeh garažnih hiš bi pa pridobili nova parkirna mesta, ki so v soseski Nova vas II. potrebna. Degradirana območja v soseski Nova vas II bi prenovili v zelene površine. Ureditev pešpoti je ključnega pomena, saj s tem poveča pretočnost soseske. Potrebna je tudi posodobitev urbane opreme ter ureditev zelenih površin okrog njih. Keywords: odprte javne površine, divja parkirišča, urejena parkirišča, anketni vprašalnik, soseska Nova vas II. Published in DKUM: 05.02.2021; Views: 1160; Downloads: 220
Full text (46,27 MB) |
6. Analiza perspektiv pridelave sladkorne peseMaja Škrinjar, 2020, master's thesis Abstract: V Sloveniji se je po zaprtju Tovarne sladkorja Ormož po dolgem času ponovno zbralo nekaj pridelovalcev, ki so na slovenske površine posejali sladkorno peso, ki se pozneje odvaža na predelavo v tovarno Viro v Virovitico (Viro, d. d.) na sosednjo Hrvaško. V magistrskem delu je podrobneje prikazana analiza perspektiv pridelave sladkorne pese v Sloveniji nekoč, v času delovanja TSO, in danes, ko se na slovenskih tleh ponovno prideluje sladkorna pesa. Raziskali smo pridelavo sladkorne pese nekoč in danes na podlagi mnenj stroke in vseh drugih javno objavljenih podatkov, hkrati pa smo pripravili anketni vprašalnik, v katerega so bili vključeni slovenski pridelovalci, ki so pridelovali sladkorno peso v času delovanja TSO in danes. Hoteli smo tudi ugotoviti, ali je bila ekonomska upravičenost pridelave boljša v času delovanja TSO ali danes. Rezultati so pokazali, da je bila boljša v času delovanja TSO, saj danes peso izvažamo na Hrvaško, s tem nimamo stranskih proizvodov, poleg tega je odkupna cena nizka, stroški pridelave pa visoki. Na koncu magistrskega dela je narejena tudi SWOT-analiza za primer ponovne pridelave sladkorne pese. Keywords: analiza, pridelava, sladkorna pesa, anketni vprašalnik, SWOT-analiza Published in DKUM: 10.09.2020; Views: 928; Downloads: 246
Full text (2,04 MB) |
7. Gibalne/športne vsebine za 3-4 leta stare otrokeTea Štampalija, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili pomembnost gibalnih vsebin za 3–4 leta stare otroke in raziskali, katere gibalne/športne vsebine, katera učna metoda in katera učna oblika se največkrat izvajata v predšolski vzgoji. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otrok od tretjega do četrtega leta, predstavili smo pomen gibalnih dejavnosti za otrokov razvoj ter se posvetili pomenu gibalnih dejavnosti za otrokov gibalni in celostni razvoj. V empiričnem delu smo na osnovi anketnih vprašalnikov med vzgojitelji/vzgojiteljicami ugotavljali pomembnost športnih/gibalnih vsebin za 3–4 leta stare otroke, katere športne/gibalne vsebine se izvajajo, koliko vsebin se izvaja ter česa se v vrtcu ne izvaja, pa bi se moralo izvajati. Vzorec je sestavljalo 50 vzgojiteljev/vzgojiteljic dolenjskih vrtcev, ki vodijo vzgojno-izobraževalni proces otrok, starih 3–4 leta. S pomočjo t-testov za neodvisne vzorce smo zavrnili vseh 5 hipotez, kar pomeni, da ne obstajajo statistično značilne razlike v posluževanju gibalnih športnih vsebin ob glasbi glede na izobrazbo v večkrat tedenskem izvajanju načrtovanih in vodenih gibalnih/športnih dejavnosti glede na okolje, v katerem so zaposleni, v večkratnem izvajanju poligona kot učni obliki glede na leta zaposlitve, v posluževanju učne metode igre glede na starost in v aktivnem vključevanju v aktivnosti otrok med izvajanjem gibalnih/športnih vsebin glede na leto zaposlitve. Keywords: anketni vprašalnik, predšolski otrok, od 3 do 4 let, športne/gibalne vsebine, t-test za neodvisne vzorce Published in DKUM: 22.11.2019; Views: 1655; Downloads: 499
Full text (1,93 MB) |
8. Seznanjenost staršev z uporabo probiotikov pri otrocihŽiva Frešer, 2019, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in o seznanjenosti staršev z njimi. Probiotični izdelki, ki spreminjajo oziroma ohranjajo črevesno mikrobioto, postajajo vse bolj dostopni za potrošnike. Namen naše raziskave je bil, poleg ugotavljanja seznanjenosti staršev s probiotiki, opisati njihov pogled na uporabo probiotikov pri otrocih.
Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Anketni vprašalnik je vseboval 20 vprašanj. Razdeljenih je bilo 50 vprašalnikov, vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel smo statistično obdelali podatke in jih grafično ponazorili.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 50 staršev otrok, starih od 1 do 14 let. Vsi anektirani so slišali za besedo »probiotik«, za njihovo uporabo pa jih je največ (20 %) slišalo v lekarni. Probiotike je že uživalo polovica anketiranih (50 %). 98 % anketiranih meni, da probiotiki ugodno vplivajo na človeški organizem. 88 % anektiranih je mnenja, da je ob uživanju antibiotikov uporaba probiotikov pomembna. 59 % anketirancev meni, da je uporaba probiotikov pri otrocih pomembna, ker se otrokova črevesna mikrobiota šele razvija. 62 % anketiranih je odgovorilo, da je njihov otrok že užival probiotike.
Diskusija in zaključek: Ozaveščenost in znanje o probiotikih je med starši anketiranih otrok slabša in bi bilo potrebno večje vključevanje medicinskih sester v ozaveščanje o probiotičnih izdelkih. Izobraževanje in promocija zdravja med obiski pri predšolskem dispanzerju, bi prinesla več znanja in izboljšano zdravje otrok. Keywords: probiotiki, črevesna mikrobiota, mikroorganizmi, starši, otroci, anketni vprašalnik Published in DKUM: 24.05.2019; Views: 1212; Downloads: 227
Full text (1,32 MB) |
9. Pritrjevanje in nalaganje tovora v cestnem transportuAndraž Kanop, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu smo predstavili poznavanje tehnik varovanja tovora v cestnem prometu med vozniki tovornih vozil. Osnova poznavanja nalaganja tovora so predpisi, ki jih morajo vozniki tovornih vozil upoštevati. Vozniki tovornih vozil se morajo tudi redno usposabljati, v sklopu tega pa se seznanijo z navodili za varno nalaganje pri pritrjevanje tovora v cestnem prometu, v katerih so opisani postopki. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opisali nekaj fizikalnih lastnosti, predstavili smo tudi različne pritrjevalne tehnike in državne predpise, ki urejajo to področje. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki je bila izvedena v sklopu raziskovalnega dela in temelji na seznanjenosti z navodili za varno nalaganje in pritrjevanje tovora v cestnem prometu. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kje se najpogosteje pojavljajo težave z nalaganjem in pritrjevanjem tovora, ter podati ustrezno rešitev problema. Keywords: logistika, pritrjevanje tovora, nalaganje tovora, anketni vprašalnik Published in DKUM: 05.02.2019; Views: 1294; Downloads: 189
Full text (1,77 MB) |
10. Motivacija in merjenje zadovoljstva članov v rokometnem klubu KrškoDomen Škalički, 2018, undergraduate thesis Abstract: Šport spremlja in ga izvaja skoraj celotna svetovna civilizacija. Aktualen je tako pri tistih, ki si želijo postati svetovne zvezde, kot tudi tisti, ki se z njim ukvarjajo zgolj tekom prostega časa. Ljudje, ki ga jemljejo kot hobi, se z njim ukvarjajo z namenom izboljšanja splošnega počutja, za grajenje pozitivne samopodobe, za zadostitev notranjega zadovoljstva, za zdrav način življenja in podobno. Lahko bi rekli, da sta ključna motiva želja in doseganje zastavljenih ciljev, ki si jih postavijo z namenom motivacije. Športniki, ki se z njim ukvarjajo zgolj rekreativno, nimajo takšne odgovornost in vloge kot tisti, ki se ukvarjajo z njim profesionalno.
Za profesionalne športnike je značilno, da jim predstavlja prioriteto, saj je to služba oziroma poklic in so od njega ekonomsko odvisni. Od rekreativnih pa se razlikujejo v tem, da potrebujejo več podpore, motivacije in zadovoljstva z opravljanjem svojega poklica, sej vse zgoraj našteto močno vpliva na nadaljevanje njihove športne kariere. Klubi in organizacije, v katerih delujejo športniki, morajo poskrbeti, da bodo njihovi varovanci kar se da visoko motivirani in zadovoljni, saj je to poglaviten razlog za korektno in profesionalno opravljanje dela. Visoko motivirani športniki bodo namreč pomembno prispevali k ugledu kluba oziroma organizacije, posledično tudi na prihodek, ki se ob dobrih rezultatih poveča.
V teoretičnem delu diplomskega seminarja bomo posvetili pozornost poglavju motivacije. Opredelili bomo pojem motivacije in opisali pomembnejše motivacijske teorije. Podrobneje bomo razdelali motivacijo v športu. Dotaknili se bomo tudi tematike zadovoljstva, v katerem se bomo osredotočili na zadovoljstvo pri delu, vpliv plač na vsakega posameznika, opredelili bomo merjenje zadovoljstva in navedli nekaj temeljnih pravil, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu posameznika.
Cilj raziskave je bil ugotoviti poglavitni razlog za motivacijo igralcev v rokometnem klubu Krško, da vztrajajo v svoji panogi in kaj jim predstavlja zadovoljstvo pri treniranju in igranju za omenjen klub. Raziskava, ki smo jo opravili na podlagi pridobljenih rezultatov, je pokazala, da vsi igralci rokometnega kluba radi opravljajo svoje delo in da so dobri odnosi njihov glavni motivator za vztrajanje pri treniranju. Izmerili smo tudi njihovo zadovoljstvo na podlagi zastavljenih vprašanj in prišli do zaključka, da so bili dokaj zadovoljni z navedenimi dejavniki, ki smo jih določili. Z rezultati lanske sezone so bili zadovoljni. Potrebno je omeniti tudi to, da so skoraj prišli v najmočnejšo slovensko rokometno ligo.
Na koncu raziskave bomo predstavili zastavljene hipoteze, ki jih bomo na podlagi rezultatov ovrgli oziroma sprejeli. Po končani razlagi hipotez bomo podali uporabne predloge, kaj bi lahko rokometni klub izboljšal za boljšo motivacijo in zadovoljstvo svojih članov. Rokometni klub bo rezultate, pridobljene v namene diplomskega seminarja, dobil v pregled. Keywords: motivacija, motivacijske teorije, zadovoljstvo, merjenje zadovoljstva, anketni vprašalnik, rokometni klub Krško. Published in DKUM: 30.11.2018; Views: 1304; Downloads: 211
Full text (939,69 KB) |