| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv čustvene inteligence na zadovoljstvo zaposlenih
Jelena Ramuš, 2019, master's thesis

Abstract: Čustvena inteligenca predstavlja zmožnost posameznika, da se zaveda in prepoznava tako svoja kot tuja čustva, da jih uporablja v vsakodnevnem življenju ter da je sposoben čustva regulirati. Z zadovoljstvom zaposlenih pri delu pa se povečuje učinkovitost zaposlenih, zato se je potrebno zavedati pomembnosti zadovoljstva pri delu in intelektualnega kapitala, saj so zadovoljni zaposleni pomemben vir tudi pri doseganju ciljev organizacije. V teoretičnem delu smo preučevali teoretične osnove čustvene inteligence in zadovoljstva zaposlenih pri delu ter korelacije med obema konstruktoma. Zanimal nas je predvsem vpliv čustvene inteligence na zadovoljstvo zaposlenih pri delu ter povezave obeh konstruktov z različnimi spremenljivkami kot so spol, starost in izobrazba. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave na podlagi obravnavanega vzorca. Podatke smo pridobili z metodo anketiranja, rezultate pa smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS. Cilj raziskave je bil ugotoviti prisotnost čustvene inteligence in zadovoljstva zaposlenih pri delu v obravnavani organizaciji ter preveriti raziskovalne hipoteze. Ugotovili smo, da je več kot polovica anketirancev povprečno inteligentnih ter, da so zaposleni, ki so čustveno bolj inteligentni, pri delu manj zadovoljni. Rezultati so pokazali, da ni razlik v čustveni inteligenci med spoloma, da je povprečno zadovoljstvo pri moških in ženskah enako, prav tako pa se povprečno zadovoljstvo pri delu, ne razlikuje pri mlajših in starejših anketirancih. Namen je opozoriti na pomembnost človeškega vira v organizaciji ter prikazati splošne značilnosti zadovoljstva zaposlenih in čustvene inteligence, saj oba konstrukta pomembno vplivata na druge koncepte znotraj organizacijske enote. Z izvedeno raziskavo smo pripomogli k poglobljenemu razumevanju čustvene inteligence in zadovoljstva zaposlenih, preverili določene elemente korelacije ter razlike med obravnavanima konstruktoma. Vsakemu posamezniku predlagamo razvijanje čustvene inteligence, saj je učenje čustvene inteligence vseživljenjska šola, ki ni pogojena s starostjo in raste skupaj z izkušnjami.
Keywords: Čustvena inteligenca, zadovoljstvo zaposlenih, čustva, anketiranci, zaposleni, organizacija.
Published: 10.10.2019; Views: 471; Downloads: 151
.pdf Full text (1,16 MB)

2.
ŽIVLJENJE NAREČNIH IZRAZOV NA GORIČKEM (NEKAJ NAUKOV RAZISKAVE BESEDIŠČA)
Rudolf Toplak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se loteva raziskave narečne rabe jezika madžarske manjšine v Prekmurju, točneje na Goričkem. Znano dejstvo je, da narečna oblika madžarskega jezika v zamejskih regijah madžarskega jezikovnega področja od standardne, državne oblike jezika temeljito odstopa v dveh pogledih. Zamejski dialekti so močneje dialektološko obarvani in vsebujejo tudi izrazito arhaične jezikovne elemente. Drugo odstopanje pa je vidno v stičnosti jezika, torej da neposredno vsebuje vplive državnega jezika (predvsem v besedišču). Raziskovanje rabe jezika je na dvojezičnem področju vedno zelo kompleksno, pa vendar zanimivo in vznemirljivo delo. V diplomskem delu bom (v teoretičnem delu) na kratko predstavil strokovno literaturo, ki preučuje narečj prekmurskih Madžarov (nekatere raziskovalce poznam tudi osebno, saj so bili moji profesorji). S področja dialektološkega raziskovanja narečja Madžarov na Goričkem imamo na razpolago relativno malo podatkov in analiz (izpostavil bi delo raziskovalcev O. Penavin in J. Végha). Na odločitev, da bom v svojem diplomskem delu s pomočjo anketiranja (1 naselij, 60 anketirancev) in analizo dobljenih podatkov pripomogel k znanstveni deskripciji madžarskega narečnega stičnega jezika na Goričkem (empirični del naloge) je vplivalo prav to dejstvo. Anketni vprašalnik bo vseboval 60 vprašanj. V dobljenem korpusu bom ugotovil tip narečnih izrazov, razmerje med narečnimi izrazi in standardnimi pogovornimi izrazi. Preučil bom, kateri so najbolj živi izrazi v prostoru in kateri izrazi tonejo v pozabo. Analiziral bom tudi „efektivnost“ poznavanja narečnih izrazov anketirancev. S pomočjo starosti, kot neodvisne spremenljivke (po starostnih obdobjih), bom primerjal poznavanje narečnih izrazov pripadnikov različnih starostnih obdobij. V sklepnem delu diplomskega dela bom na podlagi dobljenih podatkov odgovoril na vprašanja, postavljena v hipotezah. Oblikoval bom spoznanja, ki jih bodo dali rezultati in interpretacija analiz. Obstoj madžarskega jezika je odvisen od njegove uporabe in od tega, ali bodo notranje jezikovne različice v vsakokratni govorni situaciji primerno živele druga ob drugi.
Keywords: Goričko, besedišče, narečni izrazi, izposojenke, raba jezika, vprašalnik, anketiranci, pomurski madžarski jezik
Published: 31.08.2016; Views: 768; Downloads: 67
.pdf Full text (6,79 MB)

3.
PREGLEDI K SPOZNAVANJU IN RABI MADŽARSKEGA JEZIKA MED ODRASLIMI V DOLGI VASI IN UČENCI GENTEROVSKE ŠOLE V PREKMURJU
Aleksandra Horvat, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomska naloga analizira poznavanje in rabo madžarskega jezika med prebivalci Dolge vasi in učenci Dvojezične osnovne šole Genterovci. Glavni cilj moje naloge je bil ugotoviti obseg znanja madžarskega jezika. Podatke sem zbrala s pomočjo dveh različnih anket. Prebivalci Dolge vasi so izpolnili vprašalnik, ki je vseboval šestdeset vprašanj, učenci DOŠ Genterovci pa vprašalnik s petdesetimi vprašanji. V Dolgi vasi sem anketirala 30 oseb treh različnih generacij, v DOŠ Genterovci pa 25 učencev od petega do devetega razreda. Anketirani učenci se madžarščino učijo kot materni jezik, nekateri pa kot jezik okolja. Vprašalnik s 60-imi različnimi vprašanji je vseboval štiri tipe vprašanj, vprašalnik z 50-imi različnimi vprašanji pa pet tipov vprašanj. Tipi vprašanj in odgovori so bili sledeči: a) Pri izbirnem tipu vprašanj so anketiranci morali izbrati med dvema oz. tremi podanimi odgovori. Ta tip vprašanj je bil z vidika zbiranja in analize (obdelave) podatkov najenostavnejši. b) Pri vprašanjih dopolnilnega tipa so anketiranci morali dopolniti povedi z za njih najprimernejšimi besedami. c) Nadomestni tip vprašanj je bil najtežji, saj prav tukaj anketiranci največkrat niso podali nobenega odgovora. d) Pri dopolnjevalnem tipu vprašanj so anketiranci besedi morali dodati primerno končnico in postavili glagol v ustrezno slovnično obliko. e) Popravljalni tip vprašanj je bil navzoč le pri anketi, ki so jo izpolnili učenci. Učenci so morali podano slovensko besedo zamenjati z ustrezno madžarsko besedo. Pri vseh petih tipih vprašanj so se odgovori pojavili v narečni, pogovorni, kontaktni in regijski pogovorni obliki.
Keywords: poznavanje jezika, raba jezika, vprašalnik, anketiranci, tipi vprašanj
Published: 18.01.2011; Views: 1349; Downloads: 95
.pdf Full text (1,51 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica