1. Disneyjeva risanka kot del medijske in književne vzgoje v I. vzgojno-izobraževalnem obdobjuJana Ivartnik, 2019, master's thesis Abstract: Film je eno izmed didaktičnih sredstev, s katerim se učenci srečujejo na vsakodnevni ravni, čeprav nezavedno, tako v šoli kot doma. Pomembno je, da otrok film razume in se iz filma uči. Vse skupaj je med drugim tesno povezano in velikokrat prepleteno z poukom književne vzgoje, saj je film velikokrat narejen prav po literarnih predlogah. Tukaj nastopi pomembna vloga učitelja, saj mora učenca pripraviti, da se bo v najboljši meri poistovetil z besedilom in iz njega potegnil najboljši literarni užitek za nadaljnje ustvarjanje, saj je ravno zaznavanje, razumevanje in vrednotenje literarnega besedila in vseh literarnih, vizulnih in zvočnih segmentov tisto, kar učencu ponudi podlago za razumevanje animiranega filma. Spoznanje, da sta didaktika mladinske književnosti in didaktika animiranega filma tesno povezani in se združujeta v novo didaktiko animiranega filma, je bilo uporabljeno in povzeto že v dveh magistrskih nalogah, kjer so analize pokazale, da brez poznavanjs književne vzgoje ne moremo zaznati vseh segmentov, ki so uporabljeni v animiranem filmu.
V svoji nalogi predstavljam, kako sta filmska vzgoja in književna vzgoja med seboj povezani. Pri tem sem se osredotočila in predstavila pomen filmske vzgoje za otroke, ter kako in na kakšen način je ta povezana s poukom književne vzgoje, ki je podlaga za razumevanje animiranega filma. Poleg opisa filmske in književne vzgoje, sem v nalogi podrobno opisala tudi ustvarjanje animiranega filma, komponente, tehnike in pomen animiranega filma za otroke.
Ker je film dandanes v OŠ še vedno premalo uporabljen, ali pa je uporabljen zunaj pouka, bom v magistrski nalogi z metodo razvijanja zmožnosti, zaznavanja, razumevanja in vrednotenja otroškega/animiranega filma, raziskala učinkovitost na novo ustvarjene metode na razvijanje recepcijskih zmožnosti. Pri tem bom usmerjala učence na prezrte signale filmske govorice: na področju dramskega besedila (scenarija) animiranega filma, na področju vizualnih, likovno-kinestetičnih segmentov in na področju zvokovnih segmentov.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: filmska vzgoja, metode in oblike dele, animirani film, estetika recepcije, Disneyjeve risanke.
Published in DKUM: 15.04.2019; Views: 1593; Downloads: 184
 Full text (1,06 MB) |
2. Analiza prevodov osebnih lastnih imen v slovenski, nemški in angleški sinhronizaciji madžarskega animiranega filma VukPéter Fodor, 2017, master's thesis Abstract: Prevajanje osebnih lastnih imen predstavlja pogosto enega največjih izzivov pri sinhronizaciji animiranih filmov. Od prevajalca ne zahteva le kompetentnosti s področja poznavanja jezikovnih prvin ter kulturnih značilnosti izhodiščnega in ciljnega jezika, temveč mora biti prevajalec do podrobnosti seznanjen tudi z značajem posameznih likov in s filmskim ozadjem, zlasti ko gre za film, ki je nastal na osnovi knjižne predloge. Hkrati zahteva prevajanje za sinhronizacijo od prevajalca dober občutek za ritem in smisel za preprosto, vendar ustvarjalno izražanje ter predvsem sposobnost docela vživeti se v svet otrok. Namen magistrske naloge je predstaviti in analizirati prevodne različice imen animiranih junakov v slovenski, nemški in angleški sinhronizaciji madžarskega animiranega filma Vuk režiserja Dargay Attile.
Za prevajanje osebnih lastnih imen obstaja veliko različnih strategij in pristopov. V magistrskem delu smo analizo osebnih lastnih imen opravili na podlagi prevajalskega modela avtorja Lincolna Fernandesa. Ugotavljali smo, katere strategije so prevajalci uporabljali pri prevajanju osebnih lastnih imen v slovenski, nemški in angleški različici madžarskega animiranega filma Vuk. Prevode osebnih lastnih imen smo med sabo primerjali, pri čemer smo iskali podobnosti in odstopanja. Če se nam določena prevodna rešitev ni zdela primerna, smo podali še predloge za izboljšave.
Prevodne različice osebnih lastnih imen, ki smo jih v empiričnem delu magistrske naloge analizirali, smo na podlagi slušnega vtisa izpisali iz že obstoječe uradne nemške in angleške sinhronizacije madžarskega animiranega filma Vuk. Animirani film Vuk še ni bil preveden v slovenščino, zato smo ga v celoti prevedli, in sicer iz izvirnega, tj. madžarskega jezika. Pri tem smo upoštevali tehnike ter pogoje, ki jih narekuje prevajanje za sinhronizacijo.
Keywords: prevajanje osebnih lastnih imen, avdiovizualno prevajanje, sinhronizacija, animirani film, celovečerni animirani film Vuk.
Published in DKUM: 19.10.2017; Views: 1809; Downloads: 141
Full text (1,47 MB) |
3. FILMSKA VZGOJA V PRVEM TRILETJUAnja Pavšek, 2016, master's thesis Abstract: Filmska vzgoja je vzgoja, ki obsega različne oblike in metode dela s filmom, ki potekajo zunaj in tudi znotraj vzgojno-izobraževalnega procesa. V okviru teh metod in oblik dela poteka obravnava animiranega filma, ki je ena izmed oblik animacije.
Vključevanje filma v pouk predstavlja bolj aktualen in zanimiv vzgojno-izobraževalni proces, ki omogoča pridobitev kakovostnejšega znanja. Učenci pa se morajo za to, da bi to znanje pridobili, najprej naučiti aktivnega gledanja filmov. Na ta način bodo opazili vse podrobnosti, ki so pomembne za interpretacijo filma, saj je slednja zelo pomemben element filmske vzgoje. Omogoča, da učenci prepoznajo sporočilo filma in kaj vse vpliva na njegovo vsebino. Učenci so tako sposobni razlikovati med dobrim in slabim filmom.
Kljub številnim prednostim, ki jih prinaša filmska vzgoja, je ta v šolah še vedno zelo slabo zastopana. Več dejavnosti na tem področju izvaja Vzgojno-izobraževalni program Slon. Ta organizira izobraževanja učiteljev in tudi različne delavnice animiranega filma za otroke. Učitelji lahko tako pridobijo ustrezne kompetence, ki jih potrebujejo za pouk filmske vzgoje, učenci pa svoja dela predstavijo na različnih festivalih animiranega filma, kar jih dodatno motivira.
S filmsko vzgojo se odpira nov vidik poučevanja, ki bo v prihodnje vse bolj aktualen in prepoznaven. Zato sem v svojem magistrskem delu raziskala, ali uporaba produktivne metode ustvarjanja animiranega filma vpliva na zaznavanje in razumevanje vloge in pomena posameznega segmenta animiranega filma ter s tem posredno na razvijanje recepcijske zmožnosti za gledanje filmov oziroma risank. Prav tako sem raziskala, kakšne so sposobnosti učencev za izdelavo animiranega filma.
Keywords: filmska vzgoja, metode in oblike dela, animirani film, interpretacija, izobraževanje
Published in DKUM: 19.08.2016; Views: 2194; Downloads: 253
Full text (2,10 MB) |
4. PREVAJANJE IZRAŽANJA POSREDNOSTI V SLOVENSKI SINHRONIZACIJI ANIMIRANEGA FILMA THE INCREDIBLES/ NEVERJETNIAdrijana Potočnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu bo predstavljena problematika prevajanja oziroma sinhronizacije animiranih filmov, namenjenih otrokom kot glavni ciljni publiki. Primerjani in analizirani so bili predvsem frazemi in frazni glagoli, ki se pojavijo v animiranem filmu Neverjetni, saj lahko zaradi svoje posrednosti pomembno vplivajo na razumevanje zgodbe. Frazni glagoli se zelo pogosto pojavljajo v pogovornem jeziku izvirnega jezika, občasno tudi frazemi in oboji imajo posredni pomen, kar pomeni, da je iz pomena njihovih sestavin običajno težko razbrati njihov dejanski pomen. V filmu Neverjetni je treba upoštevati še dejstvo, da so glavna publika otroci. Primerjava in analiza sta bili narejeni s pomočjo transkripcije besedila, zapisane na podlagi slišanega v izvirniku in slovenski sinhronizaciji. Namen analize je bil ugotoviti, ali je prevajalec kljub posrednosti našel ustrezne rešitve v posameznih primerih glede na ciljno publiko in ali so pomembno vplivale na razumevanje zgodbe. Analiza je pokazala, da frazni glagoli v večini primerov niso predstavljali tovrstnih težav. Več težav so predstavljali frazemi, namesto katerih je zaradi lažjega razumevanja ciljne publike bila v ciljnem jeziku večinoma uporabljena ustreznica.
Keywords: animirani film, sinhronizacija, frazni glagoli, frazemi, posrednost, ciljna publika
Published in DKUM: 12.08.2016; Views: 1399; Downloads: 178
Full text (1,28 MB) |
5. FILMSKA VZOJA V 2. TRILETJUAmanda Škrabar, 2016, master's thesis Abstract: Pomembno didaktično sredstvo pri pouku v osnovni šoli je lahko tudi film. Stari rek pravi, da slika pove več kot tisoč besed. Pouk je tako bolj dinamičen in zanimiv. Omogoča doseganje različnih vrst ciljev in izvajanje različnih aktivnosti. Prikazuje preteklost, sedanjost in celo pogled naprej.
V nalogi sem opredelila pomen filmske vzgoje v drugem triletju, vpliv filma na otroke, predstavila sem različne metode dela pri filmski vzgoji, od metode prikazovanja, pogovora do metode pisanja in risanja.
Posebno pozornost sem namenila animiranemu filmu in procesu njegovega nastajanja. Izpostavila sem tudi najpomembnejše komponente animiranega filma, način vrednotenja, različne tehnike animacije … Vsaka uporaba filma pri pouku zahteva čim boljše usposabljanje učiteljev za filmsko vzgojo oz. uporabo filma pri pouku, tako način predvajanja kakor tudi vsebinsko razlago.
Tudi pri nas poteka letno več filmskih festivalov animiranega filma za otroke. Uporaba tega učnega medija zahteva tudi potrebno tehnično opremo šol, kar je v današnjem času velikokrat nedosegljivo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Menim, da bi bilo potrebno to vrsto medija čim prej uvrstiti v vzgojno-izobraževalni proces, saj omogoča hkratno razvijanje različnih sposobnosti ter spodbuja miselne procese ter predstave. Ravno zaradi premajhnega poznavanja filma, sem se tudi sama odločila, da se z njim bolje seznanim. Zato sem v svojem magistrskem delu raziskala, kakšno je poznavanje animiranega filma ter njegovega nastajanja med učenci drugega triletja izbrane OŠ. Raziskavo sem izvedla na osnovi primerjave polstrukturiranih intervjujev, pred in po PMUAF (produktivna metoda ustvarjanja animiranega filma).
Keywords: animirani film, ustvarjanje animiranega filma, animacija, tehnike animacije, metode filmske vzgoje
Published in DKUM: 23.02.2016; Views: 1644; Downloads: 222
Full text (2,31 MB) |
6. SINHRONIZACIJA ANIMIRANEGA FILMA OBUTI MAČEK IN FILMA ALVIN IN VEVERIČKISvetlana Kidrič, 2013, undergraduate thesis Abstract: V pričujočem delu smo podrobneje predstavili sinhronizacijo filmov; raziskovali smo proces sinhronizacije in pogoje, ki jih sama sinhronizacija zahteva. V primerjavi s podnaslavljanjem, ki prav tako spada k avdiovizualnemu prevajanju, smo odkrili kar nekaj slabosti in prednosti sinhronizacije. V teoretičnem delu smo se osredinili na sinhronizacijo animiranih filmov, kar je tesno povezano s prevajanjem za otroke. Primerjali smo sinhronizacijo animiranih in igranih filmov. V empiričnem delu smo se osredinili na primerjalno analizo sinhronizacije animiranega filma Obuti maček in igrano-animiranega filma Alvin in veverički 3, pri čemer smo bili pozorni na prevajanje lastnih imen in prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov ter zvrstnost jezika v izvirniku in prevodu. V sklopu analize smo ugotovili, da je prevod animiranega filma prilagojen ciljni publiki, saj so lastna imena prevedena v slovenščino, kulturno zaznamovani izrazi pa so prilagojeni ciljni publiki. Prevod igrano-animiranega filma se od animiranega filma razlikuje zgolj v tem, da osebna lastna imena niso prevedena v slovenščino.
Keywords: sinhronizacija, animirani film, igrano-animirani film, prevajanje lastnih imen, prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov, zvrstnost jezika
Published in DKUM: 06.06.2013; Views: 3022; Downloads: 319
Full text (798,87 KB) |
7. SINHRONIZACIJA ANIMIRANEGA RISANEGA FILMA MALI PIŠČEKTina Cupar, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je bila podrobneje predstavljena problematika sinhronizacije animiranih risanih filmov s poudarkom na otrocih kot ciljni publiki. Predstavljena in analizirana so bila posamezna področja prevajalskih problemov v risanem filmu Mali Pišček, ki so pomembno vplivala na razumevanje zgodbe v ciljnem jeziku, in sicer lastna imena, kulturno zaznamovani izrazi in zvrstnost jezika. Osnova za preučevanje je bila transkripcija govora v izvirniku in prevodu, zapisana po slušnem vtisu, na podlagi katere je bila opravljena podrobna primerjalna analiza sinhronizacije v obeh jezikih. Namen analize je bil ugotoviti, ali so prevajalske rešitve primerne za vrsto ciljne publike, ki ji je film namenjen, in preučiti, kakšen vpliv so imele določene spremembe na razumevanje zgodbe v ciljnem jeziku. Analiza je pokazala, da so bili lastna imena in kulturno zaznamovani izrazi prilagojeni tako ciljni publiki kot samemu postopku sinhronizacije, kar je publiki približalo vsebino filma in ji olajšalo razumevanje. Zvrstnost jezika se je v ciljnem jeziku razlikovala in je imela večjo karakterizacijsko funkcijo kot v izvirniku, kar je vplivalo tudi na razumevanje filma.
Keywords: sinhronizacija, animirani risani film, otroška književnost, prevajanje imen, prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov, zvrsti jezika
Published in DKUM: 16.07.2012; Views: 5407; Downloads: 421
Full text (629,77 KB) |
8. ANIMIRANI FILM V SLOVENIJINina Kolarič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Animirani film v Sloveniji je slabo raziskano področje. Gradiva je zelo malo in tudi nasploh se o animiranem filmu malo govori. Vprašanje je, ali lahko govorimo o animiranem filmu v zvezi z umetnostjo ali je to le zabava za otroke. Namen te naloge je podati splošen pregled animiranih filmov in zajeti vsa področja ustvarjanja animiranih filmov pri nas. Poleg iskanja kakovostnih viškov so cilji te naloge tudi ugotoviti vzroke, zakaj ljudje ne poznamo animiranih filmov, ki so nastali v Sloveniji. Je razlog v tem, da nimamo dostopa do njih ali imamo tako skromno produkcijo animiranih filmov ali oboje? V pričujoči nalogi so klasificirane in opredeljene tehnike animiranega filma in označeni zgodovinski prelomi tako v svetovnem kot v slovenskem prostoru. V posebnem poglavju je zbranih sedemnajst avtorjev in animatorjev, katerih animirani filmi so dosegli vidne rezultate. V poglavju Značilnosti izbranih animiranih filmov iz Slovenije je strnjenih petindvajset likovno ovrednotenih filmov, ki so pomembni v časovnem in tehničnem smislu uvrstitve v zgodovino animiranega filma na Slovenskem. Šele v zadnjih letih je čutiti porast produkcije animiranih filmov, predvsem zaradi razvoja novih tehnologij in vse številčnejših festivalov, ki vključujejo animirani film. Razlogi, da je kultura animiranega filma v Sloveniji slabo razvita, so v dejstvu, da animirani film še vedno ni vključen v izobraževalni sistem, da državne ustanove nimajo posluha za podporo avtorjem animiranih filmov, in v še vedno prisotnem splošnem mnenju, da je animirani film le risanka za otroke. Posledica maloštevilne produkcije v zgodovini animiranega filma v Sloveniji je tako tudi nizka stopnja kvalitete filmskih animacij.
Keywords: animacija, animirani film, lutkovni film, risani film, stop-motion animacija, zgodovina slovenske filmske animacije
Published in DKUM: 05.05.2009; Views: 8092; Downloads: 1242
Full text (2,67 MB) |
