| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ITALIJA MED LETI 1890-1899 V ČASNIKIH SLOVENEC IN SLOVENSKI NAROD
Polonca Vindiš, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Italijo so v obravnavanem obdobju na notranjepolitičnem prizorišču zaznamovala socialna gibanja. Zraven tega so jo pestili dolgovi in dajatve. Zaradi tega so izbruhnile številne stavke in nemiri, ki so trajali vse desetletje. Upirali so se delavci, dijaki in kmetje. Nemiri so dosegli dva vrhunca: prvi je bil v letih 1893/94 na Siciliji, drugi pa leta 1898 v Milanu in okolici, kjer je nastala prava revolucija. Slabe družbene in gospodarske razmere so povzročile tudi migracije delavcev v druge države, kjer so iskali boljše možnosti zaslužka. Zraven vsega pa sta bili v Italiji prisotni tudi dve gibanji, iredentistično in anarhistično, ki sta prav tako še zaostrovali razmere v nestabilni Italiji. Niti prizadevanja vseh ministrstev, ki so se zaradi slabih razmer hitro menjavala, niso mogla rešiti Italije iz vedno večje krize. Zunanjepolitično je Italija gojila dobre stike s sosednjo Avstro-Ogrsko in Nemčijo, s katerima je bila v trojni zvezi. Italija je bila v prijateljskem odnosu tudi s številnimi ostalimi državami, s katerimi je sklepala razne pogodbe, spet z drugimi si je bila v nasprotju, zlasti zaradi ozemeljskih vprašanj in italijanskih izseljencev. Italija si je po zgledu ostalih evropskih velesil zelo prizadevala dobiti nekaj ozemlja v Afriki. Tako je s pogodbo leta 1889 Etiopija (Abesinija) postala italijanski protektorat. Vendar pa italijansko veselje ni trajalo dolgo, saj so jih leta 1896 Etiopijci od tam pregnali. Prav tako so bile razmere med kraljevino Italijo in Vatikanom še vedno zelo slabe. Ena najpomembnejših osebnosti, papež Leon XIII. je s svojimi okrožnicami zelo zaznamoval zadnja desetletja 19. stoletja.
Keywords: Zgodovina, Italija, socialni nemiri, iredentizem, anarhizem, ministrske krize, zunanja politika, Etiopija, vojska, Vatikan.
Published: 25.11.2009; Views: 1982; Downloads: 104
.pdf Full text (1,17 MB)

2.
Postmoderni anarhizem s primerjavo dveh del: klub golih pesti in nebesni stružnik
Martina Ivanuša, 2019, master's thesis

Abstract: George Orr, Heather Lelache in dr. William Haber so glavni liki knjige in filma The Lathe of Heaven. Avtorica knjige je ameriška pisateljica Ursula K. Le Guin (1929–2018). V prvem poglavju so opisani trije glavni liki, to so: George, Heather in William. Njihove karakteristične značilnosti pripovedujejo zgodbo zase. George Orr je že od začetka knjige predstavljen kot človek, ki noče več živeti zaradi osebne težave, tj. sanj, ki imajo poseben učinek spreminjanja dogodkov in samega sveta. George se zaveda, da je ta sposobnost neizmerno nevarna, če pride v napačne roke ali pod napačni nadzor, zato enostavno želi prekiniti vse skupaj in končati svoje življenje. Le Guin George-a v knjigi predstavi kot človeka, ki je vedno nekje na sredini. Zgodba Lathe of Heaven je v anarhističnih značilnostih in poudarku na »sanjarskem« svetu podobna delu Fight Club (Klub golih pesti). Glavni protagonist v zgodbi nima imena, ampak je znan kot »Pripovedovalec«. Sicer zgodba ni znanstveno-fantastična in Pripovedovalec nima posebne sposobnosti, da bi v kakršni koli smeri spreminjal svet, ampak je preko svojih težav s kapitalističnim svetom pripravljen, da se z njim sooči po svoje. Pomanjkanje spanca ga od obiska pri doktorju pripelje do prve podporne skupine, kjer pride v stik s svojimi čustvi skozi pripovedovanja ostalih, dejansko trpečih ljudi. Sam nima nobene fizične bolezni, kot sta rak ali tumor; ima samo prazno življenje, polno potrošniškega blaga, shranjenega v stanovanju. Končni produkt obeh obravnavanih del je anarhizem ali bolj strokovno, postmoderni anarhizem. Težnja, kjer izvoljeni vrh družbe ne postavlja pravil, saj niti ne obstaja; težnja po družbi, kjer imajo vsi vse, vendar pa končni cilj njihovega delovanja ni prav znan. Razlika med anarhizmom in postmodernim anarhizmom ni velika, ampak se samo nanaša na potrošniško družbo in sodobnejše zastavljeni globalni sistem, v katerem predvsem prevladuje kapital, na naravo in osebno svobodo pa se popolnoma pozablja. V končni razpravi je obravnavana še razlika med anarhizmom v drami, ki je nastala na podlagi resničnega dogodka in znanstvene fantastike. Poglavitna razlika je le v količini manevrskega prostora uporabe domišljije, oz. kolikor jo je avtor knjige sposoben proizvesti. V znanstveni fantastiki so lahko anarhični problemi in iskanja rešitev zastavljeni bolj globalno od tistih v drami, saj se v drami avtor mora držati določenih fizikalnih značilnosti resničnega sveta.
Keywords: Spanec, anarhizem, Klub golih pesti, Nebesni stružnik, družba, sublimna sporočila
Published: 23.10.2019; Views: 39; Downloads: 11
.pdf Full text (2,12 MB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica