1. |
2. Vsebnost vitamina D v farmacevtskih pripravkih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeLara Plohl, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo določali koncentracije vitamina D3 (holekalciferol) in D2 (ergokalciferol) ter provitamina D3 (7-dehidroholesterol) in D2 (ergosterol) v prehranskih dopolnilih in zdravilih. Za analizo le-teh smo uporabili metodo tekočinske kromatografije v kombinaciji z masno spektrometrijo (LC-MS/MS), ki omogoča identifikacijo in kvantifikacijo teh komponent. Analizna metoda je bila validirana, saj je le tako lahko uporabna za različne vzorce. Pri validaciji metode smo preverjali natančnost, specifičnost, linearnost, mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, točnost, robustnost, selektivnost, ponovljivost ter stabilnost in metoda ustreza vsem zahtevam za uporabo. Analizirani vzorci so bili izbrani glede na vsebnost vitamina D v različnih farmacevtskih oblikah. Glede na pripravljeno analizno metodo se je izkazalo, da v večini, predpisana vsebnost vitamina D ustreza le komponenti vitamin D3. V nekaterih pa smo zaznali še vitamin D2 in provitamin D3, medtem ko provitamin D2 v izbranih vzorcih ni bil zaznan. Prav tako večina analiziranih pripravkov ustreza navedbam proizvajalca.
Keywords: Vitamin D, provitamin D, farmacevtski pripravki, validacija analizne metode, LC-MS/MS.
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 1002; Downloads: 132
 Full text (3,37 MB) |
3. Primerjava analiznih metod za določanje cianida v rastlinskih vzorcihMaša Špes, 2021, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil določiti vsebnosti skupnega cianida in podati minimalno količino živila, ki predstavlja tveganje za zastrupitev s cianidom. Za določanje koncentracije skupnega cianida smo kot referenčno metodo uporabili destilacijo, ki smo jo nato primerjali s kislinsko hidrolizo. Rezultate smo primerjali z linearno regresijo in napako ocenili kot koren povprečnega kvadratnega odklona (RMSE). Ne glede na uporabljeno metodo smo določili najnižjo vsebnost cianida v fižolu 0,05 mg/kg, najvišjo pa v olupku pasijonke 885 mg/kg. Izmed analiziranih koščic je z najvišjo vrednostjo izstopala divja češnja GB (201 mg/kg), najnižjo smo izmerili v avokadu (2,49 mg/kg). Ugotovili smo, da je pri določanju koncentracije HCN lahko veliko vzrokov variabilnosti, od načina priprave vzorca do uporabljenega postopka, predvsem učinkovitost razgradnje cianogenih glikozidov. Rezultati, dobljeni po metodi destilacije, so odstopali od rezultatov, dobljenih po metodi kislinske hidrolize. V vzorcih so bile prisotne moteče spojine, ki so vplivale na končni rezultat.
Keywords: cianogeni glikozidi, cianid, toksin, analizne metode
Published in DKUM: 31.08.2021; Views: 1317; Downloads: 119
Full text (878,38 KB) |
4. Optimizacija sestave in situ elektrode in metode za izboljšanje analitske učinkovitosti določanja kovin v sledovih : magistrsko deloKlara Jezernik, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo prikazuje študijo delne validacije, določanje vpliva spremenljivk in optimizacijo analizne metode za elektrokemijsko določitev Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v sledovih s tehniko ang. square wave anodne striping voltametrije. Vpliv spremenljivk smo določili v skladu z zasnovanim delnim dvonivojskim petfaktorskim eksperimentalnim načrtom. Optimizacijo smo izvedli z algoritmom Simpleks, pri čemer smo spreminjali čas in potencial elektrodepozicije ter masne koncentracije Bi(III), Sn(II) in Sb(III) ionov, ki so se uporabili za zasnovo modificirane in situ elektrode iz steklastega ogljika. V uporabljenem optimizacijskem kriteriju so bili združeni parametri, s katerimi se oceni analitska učinkovitost metode (širina linearnega koncentracijskega območja, LOQ, občutljivost, točnost in natančnost metode). Slednje je prav tako služilo kot odziv v eksperimentalnem načrtu.
Z eksperimentalnim načrtom smo določili vpliv spremenljivk na preiskovan eksperimentalni sistem in zagotovili zadostno število eksperimentov za pričetek optimizacije sistema. Na podlagi optimizacijskega kriterija smo pri optimizaciji Simpleks določili optimalno elektrodo pri potencialu elektrodepozicije –1,380 V vs Ag/AgCl in času elektrodepozicije 100 s ter masnih koncentracijah Bi(III) 1,00 mg/L, Sn(II) 0,60 mg/L in Sb(III) 0,34 mg/L. Pri enakih pogojih smo primerjali analitsko učinkovitost optimalne in situ elektrode s tremi elektrodami, pri katerih smo za zasnovo in situ elektrode uporabili le eno vrsto ionov kovine. Ugotovili smo, da je izmed teh elektrod optimalna in situ elektroda najbolj primerna za simultano določitev Zn(II), Cd(II) in Pb(II), zato smo jo uporabili za določitev Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v realnem vzorcu pitne vode. Določili smo tudi vpliv različnih interferentov, ki so lahko prisotni v vzorcu pitne vode, pri čemer sta na določitev analitov najbolj vplivala Cu(II) in Fe(II).
Keywords: square wave anodna striping voltametrija, elektroanaliza težkih kovin, delna validacija analizne metode, eksperimentalni načrt, optimizacija Simpleks
Published in DKUM: 09.07.2021; Views: 997; Downloads: 164
Full text (6,21 MB) |
5. Razvoj in validacija modificirane Bi-Sn elektrodeKatja Vodopivec, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo prikazuje študijo delne validacije elektroanalizne metode z in situ modificirano bizmut-kositrovo elektrodo iz steklastega ogljika za analizo težkih kovin Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v sledovih.
Analizo smo izvajali s tehniko square-wave anodne striping voltametrije (SWASV), reverzibilnost sistema pa smo preverili s pomočjo ciklične voltametrije (CV) za analizo kalijevega heksacianoferata.
Pri validaciji smo izvedli določitev meje zaznavnosti (LOD) in meje določljivosti (LOQ) za 12 modificiranih Bi-Sn-elektrod iz steklastega ogljika z različnimi koncentracijskimi sestavami Bi(III) in Sn(II). Kasneje smo določili območja linearnosti za Zn(II), Cd(II) in Pb(II) z uporabo vsake izmed dvanajstih elektrod posebej. Preverili smo točnost in ponovljivost elektrod s pomočjo t-testa in izračuna RSD.
Ugotovljeno je bilo, da je najbolj optimalna elektroda tista, za katero smo pri njeni in situ pripravi uporabili 0,5 mg L–1 Bi(III) in Sn(II) v razmerju 0,4 : 0,6.
S pomočjo te elektrode smo preučili vpliv interferenc na izbrane analite – Zn(II), Cd(II) in Pb(II) ter izmerili dva realna vzorca.
Keywords: elektrokemija, voltametrija, elektroda iz steklastega ogljika, Bi-Sn modificirana elektroda iz steklastega ogljika, validacija analizne metode
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 1964; Downloads: 277
Full text (3,90 MB) |
6. Kompozitni materiali na osnovi odpadnega perutninskega perja za odstranjevanje olj iz vodeAndraž Jug, 2016, master's thesis Abstract: Perutninska industrija s svojim delovanjem bistveno prispeva h količini odpadnega perutninskega perja, ki je okoljsko zelo obremenjujoč in za odlaganje zelo zahteven odpadek. Ocenjeno je, da v svetu letno nastaja 5 mio. ton odpadnega perja, zato potekajo obširne raziskave možnosti ponovne uporabe tega materiala. Ena izmed možnosti je uporaba perja kot adsorpcijsko sredstvo za olja iz vode, saj je zaradi svojih fizikalno-kemičnih lastnosti perje pokazalo odlične rezultate pri vezavi oljnih nečistoč v svojo strukturo.
Namen magistrskega dela je bil razviti kompozitni material na osnovi odpadnega perutninskega perja za odstranjevanje oljnih razlitij na površini vode. Z dodajanjem keramičnih delcev sepiolita, ki velja za odličen oljni adsorbent, odpadnemu perju, smo želeli izdelati kompozit z izboljšano adsorpcijsko sposobnostjo v primerjavi z osnovnimi komponentami. Za karakterizacijo osnovnih materialov smo uporabili svetlobno mikroskopijo, vrstično elektronsko mikroskopijo, sejalno analizo delcev ter metode določanja osnovnih lastnosti olja. Za izdelavo kompozitov smo med drugim uporabljali postopke mehanskega in termičnega stiskanja. Adsorpcijske lastnosti materialov smo določali v skladu s standardom ASTM F726-12.
Ugotovili smo, da dodatek sepiolita ne prispeva bistveno k adsorpcijskim lastnostim kompozita, saj zaradi višje gostote in nižje relativne adsorpcijske sposobnosti zmanjšuje vrednosti adsorpcije kompozitnega materiala. Rezultati so potrdili najučinkovitejšo adsorpcijo olja v primeru blazinic, sestavljenih iz poliestrne tkanine in napolnjene s čistim perjem.
Keywords: perutninsko perje, sepiolite, adsorpcija olja, analizne metode, kompozitni materiali, separacijski procesi
Published in DKUM: 27.07.2016; Views: 1655; Downloads: 247
Full text (5,09 MB) |
7. DOLOČEVANJE SESTAVE MAŠČOBNIH KISLIN V JOGURTUMojca Lunder, 2015, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je določevanje sestave maščobnih kislin v jogurtu. Analizirali smo 13 navadnih in 7 probiotičnih jogurtov z različno vsebnostjo maščobe od 0,1 % do 3,8 % podano na deklaraciji. Maščobne kisline smo določili s plinsko kromatografijo kot metilne estre po alkalno katalizirani metanolizi gliceridov po predhodni ekstrakciji maščobe. Določili smo 17 maščobnih kislin, od tega jih je le 13 prisotnih v vsebnosti 1 % (m/m) ali več. Približno 28 % (m/m) maščobnih kislin v jogurtih je mononenasičenih, okoli 2,3 % (m/m) pa je polinenasičenih z najpomembnejšo linolno kislino (C18:2) v vrednosti 1,8 % (m/m). Nasičenih maščobnih kislin je skoraj 66 % (m/m). Metodo smo validirali. Rezultati kažejo, da je ta metoda uporabna in ponovljiva za določevanje maščobnih kislin . Ekstrakcija maščobe iz jogurtov daje od 84 % do 98 % izkoristke.
Keywords: maščobne kisline, jogurti, ekstrakcija, plinska kromatorafija, plamensko ionizacijski detektor, validacija analizne metode.
Published in DKUM: 11.12.2015; Views: 2384; Downloads: 173
Full text (2,19 MB) |
8. Priprava in analiza filmov iz mešanic hitozana in keratina iz piščančjega perjaAndreja Križanec, 2014, master's thesis Abstract: Perutninsko perje predstavlja pomemben industrijski odpadek, ki vsakodnevno nastaja pri proizvodnji in predelavi perutninskega mesa. Zato potekajo številne raziskave možnosti njegove ponovne uporabe oz. razvoja novih materialov in produktov iz perutninskega perja. Uporaba keratina iz perja za izdelavo funkcionalnih filmov je ena od pomembnejših smeri razvoja na tem področju, saj je zamenjava izdelkov temelječih na petrokemičnih polimerih z organskimi eden od osnovnih ciljev razvoja materialov v prihodnje. Zaradi relativno nizkega povprečja molskih mas, imajo filmi iz čistega keratina slabše fizikalne lastnosti. Hitozan je polisaharid z dobro izraženimi protimikrobnimi lastnostmi. V zadnjih letih potekajo številne raziskave možnosti njegove uporabe pri razvoju funkcionalne embalaže.
Cilj magistrske naloge je bil pripraviti filme iz mešanice hitozana in keratina iz perutninskega perja in jih analizirati ter ugotoviti področja potencialne uporabe (za različne materiale in izdelke). Rezultati analiz so pokazali, da imajo filmi iz mešanice hitozana in keratina ob dodatku glicerola antibakterijski učinek, so transparentni, trdnejši, fleksibilnejši in biorazgradljivi v primerjavi s filmi izdelanimi iz čistega keratina.
Izboljšane lastnosti filmov izdelanih iz mešanic hitozana in keratina, odpirajo nove možnosti uporabe odpadnega perutninskega perja kot izhodnega vira keratina.
Keywords: Keratin iz piščančjega perja, hitozan, biopolimerni filmi, analizne metode, hidrofilnost/hidrofobnost.
Published in DKUM: 29.10.2014; Views: 1919; Downloads: 224
Full text (3,21 MB) |
9. DOLOČANJE ADSORBLJIVIH ORGANSKIH HALOGENOV V ODPADNIH VODAHNina Marot, 2013, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je validacija analizne metode za določevanje adsorbljivih organskih halogenov (AOX) v odpadnih vodah.
Proces validacije zajema določitev validacijskih parametrov z izdelavo validacijskega načrta. Sledi eksperimentalna izvedba validacije ter statistično pridobljenih rezultatov. Določili smo potrditev identitete in selektivnost oziroma specifičnost, delovno in linearno območje, mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, LOQ v matrici, zgornjo mejo določanja v matrici, vpliv redčenja vzorcev, točnost, natančnost in vpliv matrice. Analizirani so bili tudi realni vzorci bazenskih, bolnišničnih odpadnih vod ter odpadne vode iz iztoka iz čistilnih naprav.
Na podlagi vseh pridobljenih rezultatov ter na predpisane parametre smo potrdili, da izbrana analizna metoda izpolnjuje predpisane pogoje ter zagotavlja pravilnost in zanesljivost rezultatov.
Keywords: AOX, validacija analizne metode, odpadne vode, adsorpcija
Published in DKUM: 29.03.2013; Views: 2786; Downloads: 290
Full text (1,95 MB) |
10. |
