11. PROMETNO VARNOSTNA ANALIZA OBMOČIJ OMEJENE HITROSTI (CONA 30 KM/H)Aljaž Fijačko, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je obravnavana prometno varnostna analiza območij omejene hitrosti na izbranih lokacijah znotraj naselij. V Sloveniji je uvedba območij omejene hitrosti prepoznana kot eden izmed osnovnih primerov / načinov za umirjanje prometa, ki se pogosto uporablja v bližini vzgojno-izobraževalnih ustanov (vrtci, osnovne šole ipd.).
Namen magistrskega dela je bila podrobnejša prometno-varnostna analiza območij omejene hitrosti (cona 30). Predstavljene so naprave in ukrepi za umirjanje prometa, ki so sestavni del omenjenih con izbrani so bili odseki primerni za analizo, opravljena njihova podrobna analiza (prometne značilnosti, prometne nesreče, skrite meritve hitrosti, opazovanje prometnega dogajanja, izvedba anket ipd.).
Cilj magistrskega dela je ugotoviti, vpliv (pozitiven, negativen) obravnavanih območij na potek prometa, število prometnih nesreč, hitrosti motornih vozil, "privlačnost" in na osnovi pridobljenih podatkov (analiza obstoječega stanja) napraviti oziroma predstaviti ustrezne zaključke. Keywords: prometno varnostna analiza, prometne nesreče, prometna varnost, ukrepi za umirjanje prometa, cona 30 Published in DKUM: 14.07.2015; Views: 2593; Downloads: 257 Full text (2,66 MB) |
12. Možnosti prilagajanja mestne cestne in železniške infrastrukture zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometaZoran Jurić, 2009, master's thesis Abstract: Prometni sistemi velikih mest so se razvijali neodvisno po posameznih prometnih vejah: cestni promet (javni mestni tramvajski in avtobusni promet, taxi promet, individualni motorni promet, promet kolesarjev in pešcev), železniški promet (daljinski in mestno primestni promet) ter zračni promet povezan s cesto do mestnih območij. Parcialno reševanje prometnih problemov po posameznih prometnih vejah je pripeljalo do vse večje uporabe individualnega motornega prometa, kar je povzročilo prometne zastoje in zamašenost glavnih prometnic, povečano potrošnjo energije, emisijo izpušnih plinov in onesnaženje okolja, hrup, povečano število prometnih nesreč in velike materialne škode.
Nove prometne rešitve v velikih mestih rezultirajo z razvojem javnega mestnega in primestnega prometa v strukturi celotnega potniškega prometa, omogočajo lažjo mobilnost prebivalstva in večjo zaščito okolja. Ob omenjenih ukrepih prometne politike, morajo planerji in urbanisti pri načrtovanju razvoja večjih mest integralno (multimodalno) načrtovati razvoj cestne in železniške prometne mreže. Sistemsko načrtovanje prometne mreže v mestih onemogoča paralelne linije javnega mestnega prometa (avtobusne in tramvajske linije z linijami mestno-primestne železnice), omogoča boljšo pokritost prometne mreže v delih mesta, usklajenost voznih redov raznih vrst prometa (vozni red mestno-primestne železnice z voznimi redi avtobusnega in tramvajskega prometa, taxi prometa), razvojne usklajenosti investicij konkurentnih vrst prometa (cestni in železniški promet), sprejemljivo rast mest in načrtovanje razvoja urbanega okolja, boljšo povezanost mest z regionalnim okrožjem, zaščito pred hrupom, zmanjšanje onesnaženja z izpušnimi plini na mestnih prometnicah in negativen vpliv prometa na ekologijo, izboljšanje kakovosti življenja v mestih z višanjem kakovosti usluge in skupnega povezovanja posameznih vrst prometa v enoten tehnološki in tarifni sistem.
Urbanisti, prometni projektanti in planerji s prometnim načrtovanjem raziskujejo razvojno projekcijo mesta, predvidevajo razporeditev potovanj in preučujejo zahteve uporabnikov prometnega sistema. Pri raziskovanju značilnosti, zakonitosti in zahtev uporabnikov prometnega sistema morajo najti optimalne rešitve med napovedmi matematičnih modelov in razvojnimi možnostmi mesta. Raziskovanja, ki ji jih je opravil avtor, kažejo optimalno razmerje razvoja in možnosti prilagoditve cestne in železniške infrastrukture zahtevi integracije javnega mestnega potniškega prometa v večjih mestih. Posebej je ta problem obdelan na primeru Mesta Zagreba, kjer se je rekonstrukcija obstoječe in izgradnja nove cestne in železniške prometne mreže pogosto odvijala kot posebni del vsakega sistema. Znanstveni in interdisciplinarni pristop zahteva integralno načrtovanje in reševanje medsebojne odvisnosti cestne in železniške prometne mreže pogojene z rastjo prometnega povpraševanja, ki je pripeljalo do zamašenosti mestnih prometnic, vzporednih avtobusnih in železniških linij, neusklajenosti voznih redov, neusklajenosti razvoja javnega mestnega prometa in neusklajenosti investicij v celotni prometni mreži.
Raziskovanje se ukvarja tudi z izboljšanjem načrtovanja cestne in železniške prometne mreže, z medsebojno interakcijo cestnega in železniškega prometa in z enakomernejšo razprostranjenostjo prometne mreže v večjih mestih. Z metodami prometnega načrtovanja so proučene svetovne in evropske izkušnje ter vzorci, ki povzročajo neenakomeren razvoj posameznih vrst prometa, različnega deleža v celotnem prometnem sistemu, ki se manifestira z neusklajenostjo voznih redov, neenakomernih razvojnih investicij posameznih vrst prometa, sprejemanje napačnih odločitev prometne politike, nedorečene zakonske regulative o financiranju prometne mreže in prometnih sistemov različnih administrativnih celot (države, županije, lokalne samouprave). V nalogi so obdelani tudi ukrepi, ki pripomorejo k povezovanju prometnih sistemov v mestih v širši regionalni sistem in uk Keywords: prilagajanje mestne cestne in železniške infrastrukture, zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa, načrtovanje prometne mreže, prometna ponudba, prometno povpraševanje, postopek prometneg načrtovanja, analiza modela prometnega povpraševanja, multimodalno (integralno) načrtovanje cestne in železniške mreže, zmanjšanje hrupa na glavnih mestnih prometnicah, zmanjšanje onesnaženosti okolja
povečanje varnosti prometa, izboljšanje pristopa potnikov, rešitve problema parkiranja Published in DKUM: 23.09.2014; Views: 2162; Downloads: 170 Full text (8,44 MB) |
13. KORDONSKA ANALIZA NA OBMOČJU MARIBORA (2012)Sonja Božič, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo podaja analizo potovanj na kordonskem območju v središču Maribora. Vsebuje teoretični del o metodah pridobivanja podatkov o stanju prometa, ki v nadaljevanju predstavlja osnovo za izbiro ustrezne metode in izvedbo ustreznega štetja prometa. Sledi podrobno opisan postopek na terenu opravljenega štetja prometa, pridobivanja, digitalizacije in analize pridobljenih podatkov. Zaključni del diplomskega dela predstavlja interpretacija dobljenih rezultatov. Keywords: kordonska analiza prometa, ciljna potovanja, izvorna potovanja, tranzit, Maribor Published in DKUM: 11.09.2014; Views: 1483; Downloads: 113 Full text (3,67 MB) |
14. ANALIZA PONOVNE PRIDOBITVE VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA IN VPLIV NA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI V CESTNEM PROMETUAnita Guzej, 2011, undergraduate thesis Abstract: Pričujoče diplomsko delo govori o posameznikih, ki se srečujejo s prekrškovnimi organi, sodniki, uslužbenci upravnih enot, zdravniki, inštruktorji avtošol itd., skratka z vsemi, ki sodelujejo v verigi od ugotovitve storitve prekrška v cestnem prometu, prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja do ponovne pridobitve le-tega. Tovrstna veriga je kompleksna in interdisciplinarna, nad njo pa bdi zakonodaja. Le-ta mora biti usmerjena k povečanju varnosti v cestnem prometu.
V diplomskem delu je bila opravljena analiza prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar ima za posledico ponovno pridobivanje le–tega. Glede na statistične podatke smo ugotovili, da se veliko posameznikov, ki jim je bila izrečena stranska sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne odloča za ponovno pridobivanje tovrstnega dovoljenja. To lahko pomeni, da se posamezniki vozijo nelegalno in s tem ne zagotavljajo varnosti v cestnem prometu. Keywords: varnost cestnega prometa, vozniško dovoljenje, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja, prekrški, statistična analiza Published in DKUM: 07.06.2011; Views: 2404; Downloads: 197 Link to full text |
15. |
16. |