| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 51
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Uporaba umetne inteligence v zunanjem revidiranju
Laura Panič, 2024, master's thesis

Abstract: V zadnjih nekaj letih ima velik vpliv na zunanje revidiranje umetna inteligenca, ki strmi k temu, da lahko revizorjem olajša določena ponavljajoča se dela in jim omogoča, da se ti lahko posvetijo nalogam, ki prinašajo dodano vrednost zunanji reviziji. V tem magistrskem delu je predstavljena uporaba umetne inteligence v zunanjem revidiranju skozi do sedaj objavljeno literaturo, opravljena pa je tudi raziskava o dejanskem poznavanju in uporabi umetne inteligence v zunanji reviziji računovodskih izkazov v Sloveniji. Naloga podrobneje obravnava tehnologije umetne inteligence, analitiko masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov in robotsko avtomatizacijo procesov. V teoretičnem delu smo opredelili zunanjo revizijo in umetno inteligenco ter kronološko predstavili njun razvoj. Predstavljene so tehnologije umetne inteligence, njihova dosedanja uporaba ter morebitne prednosti in pomanjkljivosti vključitve posamezne tehnologije umetne inteligence v revizijski proces. Ugotavljamo, da bi vključitev tehnologij umetne inteligence pripomogla predvsem k večji učinkovitosti in h kakovosti zunanje revizije, k zmanjšanju in avtomatizaciji ponavljajočih se revizijskih nalog, hitrejšemu pregledu in obdelavi podatkov, možnostim testiranja celotne populacije in nenazadnje bi lahko omogočila neprekinjeno revizijo. Uporaba umetne inteligence v reviziji bo za revizorja pomenila pridobitev novega znanja in spretnosti ter dodatna izobraževanja. Na drugi strani pa vključitev tehnologij umetne inteligence prinaša skrb za višje stroške revizije, zaupnosti informacij in varnosti pred kibernetskimi napadi ter pomanjkanje pripravljenosti infrastrukture. V praktičnem delu magistrskega dela je prikazan postopek zbiranja podatkov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika. Z opisno statistično analizo predstavimo pridobljene rezultate vprašanj, ki so bila obdelana s programskim orodjem IBM SPSS. Za ugotavljanje razlik med spremenljivkama spol in zaposlenost anketirancev uporabimo t-test ter za spremenljivko starost anketirancev statistični test ANOVA. Uporabljeni testi pokažejo, da ni statistično značilnih razlik med demografskimi spremenljivkami: spol, starost in zaposlenost anketirancev. Na podlagi povprečnih vrednostih spremenljivk ugotavljamo določene razlike med demografskimi spremenljivkami, ki so v nalogi grafično prikazane. Na podlagi analize podatkov ugotavljamo, da anketirani revizorji v Sloveniji pri svojem delu že uporabljajo umetno inteligenco, ampak velika večina ne uporablja tehnologij, ki so podrobneje predstavljene v tem magistrskem delu. Tehnologija, ki jo revizorji največ uporabljajo, je analitika masovnih podatkov. Revizorji, anketirani v raziskavi, ki so zaposleni v revizijskih družbah Big 4, uporabljajo tehnologije umetne inteligence v povprečju nekoliko več kot revizorji, ki so zaposleni v drugih revizijskih družbah v Sloveniji. Ugotavljamo tudi, da anketirani revizorji nimajo visokega strokovnega znanja o tehnologijah umetne inteligence. Analitika masovnih podatkov je tehnologija, o kateri imajo revizorji največ strokovnega znanja v primerjavi z ostalimi tehnologijami. Rezultati raziskave pokažejo, da so revizorji pričeli z uporabo umetne inteligence zaradi prihranka časa, večje učinkovitosti in hitrejše analize podatkov. Ugotavljamo, da lahko revizorji s pomočjo rešitev umetne inteligence obdelajo več podatkov, kot jih lahko obdelajo brez uporabe umetne inteligence. Uporaba umetne inteligence omogoča revizorjem, da se čas revidiranja skrajša, čeprav je kar nekaj anketiranih mnenja, da čas revidiranja ostaja enak. Anketirani revizorji so mnenja, da bo umetna inteligenca v prihodnosti spremenila poklic zunanjega revizorja. Predvsem se bodo zmanjšala rutinska dela, proces pa bo v veliki meri avtomatiziran in dela bodo opravljena veliko hitreje.
Keywords: zunanja revizija, umetna inteligenca, analitika masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov, robotska avtomatizacija procesov
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 21
.pdf Full text (3,81 MB)

2.
Uporaba umetne intelgence v zunanjem revidiranju
Iva Bedrač, 2024, master's thesis

Abstract: V zadnjih nekaj letih ima velik vpliv na zunanje revidiranje umetna inteligenca, ki strmi k temu, da lahko revizorjem olajša določena ponavljajoča se dela in jim omogoča, da se ti lahko posvetijo nalogam, ki prinašajo dodano vrednost zunanji reviziji. V tem magistrskem delu je predstavljena uporaba umetne inteligence v zunanjem revidiranju skozi do sedaj objavljeno literaturo, opravljena pa je tudi raziskava o dejanskem poznavanju in uporabi umetne inteligence v zunanji reviziji računovodskih izkazov v Sloveniji. Naloga podrobneje obravnava tehnologije umetne inteligence, analitiko masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov in robotsko avtomatizacijo procesov. V teoretičnem delu smo opredelili zunanjo revizijo in umetno inteligenco ter kronološko predstavili njun razvoj. Predstavljene so tehnologije umetne inteligence, njihova dosedanja uporaba ter morebitne prednosti in pomanjkljivosti vključitve posamezne tehnologije umetne inteligence v revizijski proces. Ugotavljamo, da bi vključitev tehnologij umetne inteligence pripomogla predvsem k večji učinkovitosti in h kakovosti zunanje revizije, k zmanjšanju in avtomatizaciji ponavljajočih se revizijskih nalog, hitrejšemu pregledu in obdelavi podatkov, možnostim testiranja celotne populacije in nenazadnje bi lahko omogočila neprekinjeno revizijo. Uporaba umetne inteligence v reviziji bo za revizorja pomenila pridobitev novega znanja in spretnosti ter dodatna izobraževanja. Na drugi strani pa vključitev tehnologij umetne inteligence prinaša skrb za višje stroške revizije, zaupnosti informacij in varnosti pred kibernetskimi napadi ter pomanjkanje pripravljenosti infrastrukture. V praktičnem delu magistrskega dela je prikazan postopek zbiranja podatkov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika. Z opisno statistično analizo predstavimo pridobljene rezultate vprašanj, ki so bila obdelana s programskim orodjem IBM SPSS. Za ugotavljanje razlik med spremenljivkama spol in zaposlenost anketirancev uporabimo t-test ter za spremenljivko starost anketirancev statistični test ANOVA. Uporabljeni testi pokažejo, da ni statistično značilnih razlik med demografskimi spremenljivkami: spol, starost in zaposlenost anketirancev. Na podlagi povprečnih vrednostih spremenljivk ugotavljamo določene razlike med demografskimi spremenljivkami, ki so v nalogi grafično prikazane. Na podlagi analize podatkov ugotavljamo, da anketirani revizorji v Sloveniji pri svojem delu že uporabljajo umetno inteligenco, ampak velika večina ne uporablja tehnologij, ki so podrobneje predstavljene v tem magistrskem delu. Tehnologija, ki jo revizorji največ uporabljajo, je analitika masovnih podatkov. Revizorji, anketirani v raziskavi, ki so zaposleni v revizijskih družbah Big 4, uporabljajo tehnologije umetne inteligence v povprečju nekoliko več kot revizorji, ki so zaposleni v drugih revizijskih družbah v Sloveniji. Ugotavljamo tudi, da anketirani revizorji nimajo visokega strokovnega znanja o tehnologijah umetne inteligence. Analitika masovnih podatkov je tehnologija, o kateri imajo revizorji največ strokovnega znanja v primerjavi z ostalimi tehnologijami. Rezultati raziskave pokažejo, da so revizorji pričeli z uporabo umetne inteligence zaradi prihranka časa, večje učinkovitosti in hitrejše analize podatkov. Ugotavljamo, da lahko revizorji s pomočjo rešitev umetne inteligence obdelajo več podatkov, kot jih lahko obdelajo brez uporabe umetne inteligence. Uporaba umetne inteligence omogoča revizorjem, da se čas revidiranja skrajša, čeprav je kar nekaj anketiranih mnenja, da čas revidiranja ostaja enak. Anketirani revizorji so mnenja, da bo umetna inteligenca v prihodnosti spremenila poklic zunanjega revizorja. Predvsem se bodo zmanjšala rutinska dela, proces pa bo v veliki meri avtomatiziran in dela bodo opravljena veliko hitreje.
Keywords: zunanja revizija, umetna inteligenca, analitika masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov, robotska avtomatizacija procesov
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 15
.pdf Full text (3,81 MB)

3.
Učinki vpeljave poslovne analitike v procesu digitalne tranformacije: analiza primera
Žan Plahuta, 2024, master's thesis

Abstract: Poslovna analitika postaja vse večji in pomembnejši del poslovanja vsakega podjetja, zato je pomembno, da je pravilno implementirana in vpeljana v podjetje, kar prinese številne pozitivne lastnosti in izboljšave, tako na področju zaposlenih kot tudi na področju poslovanja podjetja samega. Na podlagi teoretične literature in raziskav najprej preučimo in opredelimo poslovno analitiko na splošno. Začnemo s samo zgodovino poslovne analitike in njenim razvojem skozi čas, sledi opredelitev procesa poslovne analitike in njenih nivojev, po katerih je strukturirana, kjer obrazložimo njeno delitev na različne tipe. Nato razdelimo trende poslovne analitike na štiri trenutno najpomembnejše dele in vsakega na primerih obrazložimo. V poglavju o vizualizaciji podatkov pojasnimo načela učinkovite vizualizacije, za tem pa preučimo in obrazložimo še tipe vizualizacij in nadzornih plošč, ki se jih najpogosteje poslužujemo za čim bolj uspešen in enostaven prikaz podatkov. Sledi predstavitev in primerjava različna orodja, ki se uporabljajo za ustvarjanje vizualizacij in nadzornih plošč v poslovni analitiki, v zadnjem poglavju teoretičnega dela pa še opišemo in obrazložimo učinke vpeljave poslovne analitike v podjetje na podlagi raziskav. Prvo poglavje analize primera predstavlja pregled trenutnega stanja podatkov v podjetju pred implementacijo in vpeljavo poslovne inteligence, kjer je opisano trenutno stanje in izzivi s katerimi se bomo soočali tekom vpeljave. Za tem je opisan postopek in obrazložitev ustvarjanja podpornih modulov za povezavo, preoblikovanje in shranjevanje podatkov s podatkovno zbirko, nato pa še opis orodja in prikaz vzpostavitve orodja Metabase s katerim bomo pripravili vizualizacije in nadzorne plošče. V nadaljevanju je opisana še priprava posameznih nadzornih plošč in vizualizacij, ki smo jih tekom implementacije in vpeljave ustvarili. V zadnje poglavju analize primera pa so opisane ugotovitve rezultatov analiz vpeljave poslovne analitike v podjetje.
Keywords: poslovna analitika, vizualizacija podatkov, nadzorna plošča, Metabase
Published in DKUM: 16.07.2024; Views: 148; Downloads: 42
.pdf Full text (3,47 MB)

4.
Podatkovna analitika z Apache NiFi in Apache Superset : diplomsko delo
Žak Ternik, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je prikazana implementacija celovite rešitve za zajem, obdelavo in vizualizacijo podatkov pridobljenih iz sistema za vodenje sredstev IBM Maximo, ter vremenskega API-ja. Predstavili smo postopek namestitve odprtokodnih orodij Apache NiFi in Apache Superset. Znotraj Apache NiFi smo razvili podatkovne tokove za ekstrakcijo in obdelavo podatkov iz sistema IBM Maximo in vremenskega aplikacijskega vmesnika, ter le-te shranili v PostgreSQL podatkovno bazo. Ti podatki služijo kot osnova za vizualizacijo statistike delovnih nalogov ter napovedovanje uspešnosti zaključevanja delovnih nalogov glede na vremensko napoved v orodju Apache Superset.
Keywords: Apache NiFi, Apache Superset, podatkovna analitika, pridobivanje podatkov, vizualizacija podatkov
Published in DKUM: 04.06.2024; Views: 286; Downloads: 53
.pdf Full text (4,35 MB)

5.
6.
"Intelligence analysis" v slovenski kriminalistični policiji
Igor Veršnik, 2002, published professional conference contribution

Keywords: policijska analitika, kriminalistična analitika, kriminalistična policija, Slovenija, strateška analiza
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 219; Downloads: 9
.pdf Full text (481,59 KB)

7.
Vpeljava poslovne analitike v prodajno podjetje
Katja Hrovatič, 2023, master's thesis

Abstract: Vedno več podatkov postaja vsakdanje dejstvo za podjetja. To prinaša tako priložnosti kot izzive. Podjetja, ki so sposobna učinkovito upravljati in analizirati svoje podatke, bodo lažje sprejemala premišljene odločitve in ostala konkurenčna v današnjem hitrem poslovnem okolju. Z vlaganjem v prava orodja in tehnologije lahko podjetja svoje podatke spremenijo v dragoceno sredstvo, ki lahko spodbuja rast in uspeh. Te tehnologije so orodja za poslovno inteligenco in poslovno analitiko. Ta orodja podjetjem omogočajo vizualizacijo in analizo podatkov v realnem času, kar olajša prepoznavanje vzorcev in trendov, ki so lahko podlaga za poslovne odločitve. Eno od teh orodji je tudi Qlik Sense. V magistrskem delu smo za prodajno podjetje z orodjem Qlik Sense razvili prodajni modul. Prodajni modul smo ustvarili po načrtu razvoja: (1) Pregled razpoložljivih podatkovnih virov prodajnega podjetja ter urejanje podatkov s procesom integracije podatkov, z upoštevanjem navodil in zahtev naročnika; (2) Razvoj osnovnih vizualizacij za prikaz KPI-jev prodajnega podjetja in testiranja povezav tabel in polj; (3) Razvoj vizualnega dela podajnega modula; (4) Analiza podatkov prodajnega modela s pomočjo vizualizacij in kreiranjem vpogledov. V fazi razvoja smo podatke podjetja z metodologijo ETL ekstrahirali, preoblikovali in naložili v orodje poslovne analitike. Nato smo po metodi DAR predstavili podatke podjetja. V modulu smo pripravili različne vizualizacije, ki omogočajo preprosto analizo poslovanja podjetja. Modul vsebuje sedem zavihkov, ki s pomočjo objektov tabel, grafikonov in KPI predstavljajo prodajne podatke podjetja. Prodajni modul in njegovo analizo smo na koncu predstavili naročniku. Sledi integracija podatkov, testiranje in implementacija prodajnega modula ter izobraževanje zaposlenih.
Keywords: poslovna analitika, vizualizacija, modul, ETL proces, DAR metodologija
Published in DKUM: 23.11.2023; Views: 415; Downloads: 67
.pdf Full text (3,13 MB)

8.
Orodja za analitiko družbenih medijev : diplomsko delo
Sara Tratnjek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni družbeni mediji ter orodja, ki se uporabljajo za analitiko samih družbenih medijev. Spremljanje analitike je ključnega pomena, saj s tem dobimo vpogled v več ključnih dejavnikov, ki pomagajo zagotoviti poslovni uspeh. Preko pridobljenih podatkov lahko lažje razumemo določene ciljne skupine in njeno delovanje na družbenih medijih, hkrati pa s prilaganjem vsebine in drugih dejavnikov zagotovimo večji uspeh pri doseganju zadanih ciljev. Z analizo, ki smo jo izvedli, je bilo ugotovljeno katere podatke lahko z določenimi orodji merimo in na kakšen način lahko do teh podatkov dostopamo.
Keywords: družbeni mediji, orodja, analitika
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 314; Downloads: 40
.pdf Full text (1,98 MB)

9.
The integration of forensic intelligence within crime intelligence - comparing Slovenia and Malta : Bachelor's thesis Academic study programme Criminal Justice and Security
Taša Torbica, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Forensic intelligence represents a field where different crime scenes and their perpetrators are linked based on the various traces, forensic evidence, and other data obtained. These findings or links then help investigators carry out their activity more effectively, particularly when it comes to repetitive crime and organised crime. By linking different crimes based on forensic data, forensic intelligence presents a distinct field on its own, but it also serves as an additional source of information for crime intelligence. In this thesis, we tried to answer the question of integrating forensic intelligence into crime intelligence and the role of forensic case data in the latter. In addition, we were also interested in the situation regarding forensic intelligence in Slovenia and Malta. Through a review of the literature, mainly foreign, we have laid out the theoretical foundations of the key concepts. Due to the limited access to the necessary information on the topics under discussion in Slovenia and Malta, interviews were carried out to obtain the necessary information to compare the two countries. We have noted that defining key terms is a challenge, as they vary depending on the authors, languages, and countries. We further concluded that in the above-mentioned two countries, forensic intelligence is used as an additional tool in investigating crime, but to a limited extent. Considering the answers of the interviewees, we believe that the biggest problem in practice is the lack of communication between the relevant units or departments, which limits the use of forensic information from the very beginning of a criminal investigation. We also recommend that the basic concepts in the field of crime intelligence and forensic science should first be properly (and theoretically) defined, especially in Slovenia. 
Keywords: forenzična analitika, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, Slovenija, Malta, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 515; Downloads: 70
.pdf Full text (1,73 MB)

10.
Optimizacija YouTube videoposnetkov na primeru kanala Office tečaji
Jan Breznar, 2023, master's thesis

Abstract: Svetovni splet je postal ikonska , kulturna in vseprisotna stvar vsakdana. V prvem delu magistrskega dela smo zato opisali osnovne koncepte svetovnega spleta, njegovo zgodovino in različice. Ker je vsebin na svetovnem spletu ogromno, se je skozi čas razvila potreba in nato nuja po uporabi spletnih iskalnikov za klasificiranje, razvrščanje in predstavitev rezultatov poizvedb. Spletni iskalniki ponujajo učinkovit način za raziskovanje spletnih vsebin. V tem delu smo definirali spletne iskalnike, njihovo zgodovino in osnovne koncepte delovanja. Kljub temu pa iskalci vseh zadetkov poizvedb v iskalnikih ne morejo pregledati. Zato obstaja težnja in tekmovanje za prikaz svojih vsebin na vrhu seznama z zadetki. V drugem poglavju magistrskega dela smo zato opisali strategije, ki jih lahko uporabimo za dosego boljših rezultatov. Te strategije imenujemo tudi optimizacija spletnih iskalnikov. Skozi prilagoditev metapodatkov, ključnih besed in vsebin samih tako pozitivno vplivamo na prikaz v organskih rezultatih. Svojo uspešnost optimizacije moramo tudi spremljati in meriti skozi čas preko različnih ključnih kazalnikov uspeha. Vsak izmed njih daje drugačen vpogled, ki ga primerjamo v skladu z našimi vsebinami in strategijo. Porast v mobilnih tehnologijah je le pospešil in utrdil zanimanje za digitalne vsebine skozi družbena omrežja. Vsebine, generirane s strani uporabnikov na straneh, kot je YouTube, dandanes pritegne več kot milijardo ljudi. Vsebine v obliki videoposnetka odstranijo lokacijske, monetarne in časovne ovire, ki jih predstavljajo predavanja ter izleti v živo. Prav tako vzpodbujajo razprave in zanimanje za obravnavane vsebine. Gledalcem ponujajo večjo fleksibilnost, moč odločanja in zato predstavljajo odlično orodje za poučevanje. Slednjo platformo smo opisali v tretjem delu. Identificiranje primernih vsebin je za tako ogromna spletna mesta ključnega pomena. Mnoge koncepte, ki smo jih spoznali v drugem poglavju, smo lahko prevedli v optimizacijo videoposnetkov. V zadnjem, praktičnem delu smo opisali YouTube kanal Office tečaji. S kvantitativno analizo celotne statistike kanala in izbranih videoposnetkov, smo ugotavljali vzorce in navade gledalcev ter njihovo demografijo. Ugotovili smo, da vsebine kanala spremljajo predvsem mlajši gledalci, ki jih uspešno zadržimo na lastnih vsebinah. Slednje smo potrdili s pregledom virov ogleda, številom novih in večkratnih gledalcev ter z rastočim trendom naročnin na kanal. Ugotovili smo, da je pri po povpraševanju po vsebinah kanala prisotno močno sezonsko nihanje, kjer čas gledanja upade v poletnih mesecih. Za določanje primerne dolžine videoposnetka smo primerjali odstotek gledanja videoposnetka, samo dolžino videoposnetka ter časom gledanja ter opazili negativno povezanost med večanjem dolžine ter manjšanjem odstotka gledanja. Med dolžino in časom gledanja pa smo ugotovili pozitivno povezanost. Za kanal smo definirali tudi pričakovano stanje v prihodnosti za doseganje boljših rezultatov.
Keywords: digitalni marketing, optimizacija spletnih iskalnikov, YouTube optimizacija videoposnetkov, YouTube Studio analitika, Office tečaji
Published in DKUM: 17.04.2023; Views: 578; Downloads: 100
.pdf Full text (1,93 MB)

Search done in 0.7 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica