| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
TABORIŠČE TEHARJE IN AMNESTIJA leta 1945
Terezija Potočnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Eden najtemnejših, če ne celo najtemnejši madež slovenske zgodovine, je nastal v letu 1945 tik po koncu druge svetovne vojne. To temno obdobje je zaznamovano z državljansko vojno, z revolucijo, z begi iz domovine, nesrečno vrnitvijo vanjo, s koncentracijskimi taborišči in množičnimi poboji. Ko so bili pripadniki domobranskih enot vrnjeni nazaj v Slovenijo, so bili najprej deportirani v koncentracijska taborišča širom po Sloveniji. Eno od takih je bilo tudi taborišče Teharje. Tja so namestili množico domobrancev, njihovih pomožnih enot, civilistov, ki so jih spremljali. Torej; v istem taborišču so se znašli tako civilisti, ki so spremljali domobrance, kot tudi drugi, ki so bili zaprti bodisi zaradi kolaboracije ali posedovanja dobrin, ki si jih je zaželela nova oblast. Nova oblast, bolje rečeno osvobodilna fronta (OF) pod vodstvom komunistične partije (KP), je prevzela oblast na vseh področjih, to se je odražalo tudi v sodstvu, ki je začelo vsebovati prvine socialističnega prava, še prej pa so z dekretom ukinili predvojno pravo. To je vodilo v pravni nered, v katerem so se dogajali montirani procesi in montirane obsodbe. Veliko večino zaprtih domobrancev, ki so jih pred tem razdelili v skupine, so izvensodno pobili. Preživeli, v primeru Teharij sta bili to skupini B in A, ki so ju sestavljali mladoletni domobranci, pa so bili na milost in nemilost prepuščeni življenju v koncentracijskem taborišču. Velik del jih je bil obsojen zaradi pripadnosti domobranskim enotam. Vojaško sodišče v Celju je obsodilo 405 zapornikov. Obsojeni so bili na različno dolge kazni odvzema svobode s prisilnim delom in odvzemom državljanskih in političnih pravic. Tega jih je odrešila amnestija, ki je bila razglašena 3. 8. 1945 in po kateri se je iz taborišča Teharje v svobodo napotilo 369 amnestirancev. Amnestirani pa niso bili le bivši domobranci, temveč tudi civilne osebe. Za nekatere med njimi obstajajo obsodbeni dokumenti, za druge pa le dva seznama, eden popolnoma amnestiranih in drugi delno amnestiranih. Slednji so v taborišču dalje prestajali kazen, še v času, ko se je taborišče jeseni 1945 preoblikovalo v kazensko taborišče Teharje.
Keywords: Ključne besede: taborišče Teharje, domobranci, amnestija, poboji, montirani procesi, politika in sodstvo leta 1945, vojaška sodišča.
Published: 22.08.2009; Views: 6891; Downloads: 783
.pdf Full text (1,46 MB)

2.
Pomilostitev - Potreba po institutu v modernih kazenskopravnih sistemih
Nina Kleva, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Bit, funkcijo pomilostitve in njeno umestitev v pravo se da razumeti samo gledano iz zgodovinske perspektive, zato je nujno spremljati njen nastanek in razvoj od zgodnjih povojev pa vse do danes. V različnih pravnih redih je pomilostitev služila različnim funkcijam; od ublaževanja strogosti kazenskega prava, zlasti zamenjavo smrtne kazni za milejšo, do zavračanja kazenske odgovornosti oseb nesposobnih za razsodno odločanje in navsezadnje zaradi določenih družbeno-političnih interesov. Tradicionalno je pomilostitev uporabljal vladar pri izvrševanju svoje moči, ki je bila toliko večja, kolikor trdnejša je bila vez z njegovimi podaniki, slednjo pa je krepil tudi z izkazovanjem milosti in velikodušnosti. Danes se ga v tej obliki ''kraljevskega prava'' uporablja vse redkeje, saj mora imeti pomilostitev racionalni cilj. Institut pomilostitve je integralni del ustavne sheme vseh jurisdikcij. V pravnih sistemih različnih tipov so funkcije instituta polivalentne, kar kaže, da gre za kompleksen in občutljiv instrument. Primerjalno gledano pripada diskrecijska odločitev šefu države oziroma najvišjemu izvršilnemu telesu, zelo malo držav je podelilo to ''upravičenje'' zakonodajni, nobena pa sodni veji oblasti. Tako sta se razvila dva modela prava milosti; evropski in anglosaksonski. Prvi iz pravnega vidika strogo loči pomilostitev od amnestije, kot dve popolnoma različni obliki odpusta; s pomilostitvijo, ne glede na njeno obliko, se odpušča samo izvrševanje kazni, medtem ko se z amnestijo briše tudi obsodbo. Drugi model pa pravno ne razlikuje teh dveh institutov, vendar je v pravo pomilostitve vključena tudi amnestija, saj poznajo države common law tudi generalno pomilostitev ( general pardon ), ki praktično ustreza ''evropski'' definiciji amnestije. V tem modelu služi pomilostitev za niz različnih ciljev, za katere je evropski model razvil posebne institute, na primer revizijo, ki jo kot procesno ustanovo države common law ne poznajo. Glede na polivalentnost instituta je težko določiti tudi samo pravno naravo slednjega. V formalnem smislu je govora o individualnem pravnem aktu, kot diskrecijski oblasti upravnopravne narave, katerega učinek je neekstenziven, vendar erga omnes. Veliko težje je podati definicijo materialnega pojmovanja, saj si tudi stroka ni enotna. O zakonodajni naravi ne moremo govoriti, ker se s pomilostitvijo niti ne spreminja niti ne ukinja občo pravno normo, temveč samo suspendira njeno uporabo. Sodni akt ni, ker se ne izdaja nobene nove odločbe, prav tako ostaja konstatacija sodišča o krivdi nedotaknjena, čeprav drži, da se s pomilostitvijo poseže v najpomembnejši del odločbe, odmero kazni. Z ohranitvijo instituta pomilostitve želi država slediti najrazličnejšim ciljem; od državno-političnih, do odprave sodnih napak, zaradi načela pravičnosti in ohranjanja stabilnosti veljavnega kazenskopravnega sistema. Sama sem seveda mnenja, da je možno tem istim ciljem zadostiti tudi z drugimi instrumenti v okviru pravnih sredstev. V ta namen imamo v sodobnih demokratičnih državah na voljo obnovo postopka pa tudi izredno omilitev kazni, zaradi katere je možno napasti tudi pravnomočno sodno odločbo, pri čemer bo sodišče tisto, ki bo ponovno odmerilo kazen, upoštevaje okoliščine, ki so zanje relevantne in se redno preverjajo v postopku dokazovanja. Kazen je možno omiliti oziroma prilagoditi tudi naknadno s pogojnim odpustom, če se tekom njenega izvrševanja izkaže, da si ga je obsojenec 'zaslužil' oziroma, da ni več potrebe, da bi se kazen še naprej vršila v obstoječi obliki. Zaradi načela pravičnosti in gotovosti kazni sem mnenja, da je primernejša od pomilostitve uporaba prav teh sredstev. Upravičenost obstoja instituta je potrebno presojati znotraj vsakokratne kaznovalne politike, ki se odraža v ureditvi kazenske zakonodaje, ki se od časa do časa spreminja. Ravno antični sistem kaznovanja je namreč, zaradi svoje krutosti in surovosti ter drugačnemu pojmovanju funkcije kazni, spodbudil potrebo po tem institutu. Z razvojem prava, k
Keywords: pomilostitev, pristojnost predsednika države, sistemi milosti, amnestija, abolicija, pogojni odpust, izredna omilitev kazni, instituti modernih kazenskih zakonodaj, diskrecijska pravica, kaznovalna politika, načelo pravičnosti, načelo zakonitosti
Published: 17.12.2012; Views: 1564; Downloads: 207
.pdf Full text (267,54 KB)

3.
Amnestija in pomilostitev v Republiki Sloveniji
Igor Bakalar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo opredelili pojem amnestije in pomilostitve. Prikazali smo postopek amnestije in pomilostitve in odgovorili na vprašanje komu se lahko podelita in kdo ju lahko podeljuje. Pokazali smo, kakšne so omejitve pri izdajanju aktov milosti. Analizirali smo pomilostitve in se posebej osredotočili na odmevnejše primere pomilostitev. Raziskali smo vzroke za odločitev o pomilostitvi oziroma zavrnitvi prošnje za pomilostitev. Pod drobnogled smo vzeli tudi sprejeta zakona o amnestiji in »zakon o aboliciji«. Po slovenski zakonodaji o pomilostitvah odloča predsednik države, zato smo se lotili vprašanja, kolikšne pristojnosti ima predsednik države pri pomilostitvi. Zanimalo nas je, kdo mu svetuje pri odločanju o prošnjah za pomilostitev, ali je povsem avtonomen pri odločitvah in, ali je vezan na kakšna pravna mnenja. Opredelili smo se tudi do vprašanja, ali bi bilo smiselno bolj podrobno urediti izdajo akta o pomilostitvi v kazenskem zakoniku oziroma celoten postopek pomilostitve. Primerjali smo tudi slovensko zakonodajno ureditev amnestije in pomilostitve z ureditvijo v Republiki Hrvaški ter Združenih državah Amerike. V ZDA imajo predsedniški sistem organizacije državne oblasti in s tem tudi zelo zanimivo ureditev obeh aktov milosti. V dolgi zgodovini demokracije v ZDA je bilo kar nekaj odmevnih in tudi kontroverznih odločitev o pomilostitvi, zato smo predstavili enega od odmevnejših primerov.
Keywords: kazensko pravo, obsojenci, amnestija, pomilostitev, abolicija, predsednik države, diplomske naloge
Published: 14.04.2016; Views: 998; Downloads: 269
.pdf Full text (831,87 KB)

4.
Davčna amnestija in davčna samoprijava
Robert Vižintin, 2016, master's thesis

Abstract: Davčne amnestije so tako zgodovinsko kot ozemeljsko razširjene. Zasledimo jih že v antiki. Danes se svet nahaja v finančni, dolžniški in gospodarski krizi in davčne amnestije so ponovno priljubljena tema med politiki. Z davčno amnestijo se lahko namreč v kratkem času povečajo davčni prihodki, ne da bi država uvedla nove davke oziroma povečala obstoječo davčno obremenitev, ter davčna baza, kar predstavlja za politike zelo mamljivo ponudbo. Vendar ima davčna amnestija poleg pozitivnih tudi negativne učinke, predvsem ima negativni vpliv na davčno moralo, kar dolgoročno vodi do nižjih davčnih prihodkov. V prvem delu magistrske naloge sem analiziral davčno amnestijo iz različnih vidikov, in sicer političnega, zakonodajnega in makroekonomskega, nadalje sem analiziral razloge za in proti davčni amnestiji, prvi del pa sklenil z analizo davčne amnestije v praksi. V drugem delu magistrske naloge sem analiziral širši vidik davčne samoprijave. Razlika med davčno amnestijo in davčno samoprijavo je v tem, da mora biti pri davčni amnestiji zakonsko določeno natančno obdobje, v katerem se izvaja, medtem ko se pri davčni samoprijavi to obdobje določi poljubno. Davčna amnestija je tudi ugodnejša od davčne samoprijave. Pri davčni amnestiji davčni zavezanec običajno plača le del utajenih davkov in to po nižji davčni stopnji od običajne, medtem ko mora pri davčni samoprijavi zavezanec v celoti plačati premalo plačane davke ter obresti. Institut davčne samoprijave je v Sloveniji pravni institut, opredeljen v ZDavP-2, ki ob izpolnitvi pogojev, določenih z zakonom, daje davčnim zavezancem upravičenja na področju prekrškovnega prava, na področju davčnega (upravnega) prava pa jih nekoliko sankcionira – s pribitkom na obresti. S tem se želi doseči, da bi davčni zavezanec nepravilnosti davčnemu organu sporočil čim prej. Uspešno izvedena samoprijava pa ne izključuje samodejno odgovornosti za katerega od kaznivih dejanj po KZ-1. Institut davčne samoprijave ne odpravi obstoja davčnega prekrška, temveč ga naredi nekaznivega, kar pa ne velja za kaznivo dejanje. Povedano drugače, »prostovoljnost« pri davčni samoprijavi je močno podprta z obljubo davčnemu zavezancu, da ne bo kaznovan, vendar pa se takšna zakonodajalčeva obljuba nanaša le na davčni prekršek, ne pa tudi na kaznivo dejanje. Zakonodajalec lahko torej s »povabilom« k davčni samoprijavi (četudi lahko povsem nehote) davčnega zavezanca zapelje, da sam sebe prijavi, da je storil (veliko hujše) kaznivo dejanje. Neprostovoljna samoovadba za kaznivo dejanje pa pomeni kršitev privilegija zoper samoobtožbo. V magistrski nalogi sem argumentiral tezo, da bi bilo potrebno učinke davčne samoprijave razpotegniti tudi na kazniva dejanja. Tako pravna ureditev instituta davčne samoprijave v Sloveniji ne bi več povzročala neenakopravne obravnave zavezancev za davek. S tem bi zakonodajalec tudi preprečil, da bi vabilo k priznanju davčnega prekrška pravzaprav lahko pomenilo samoovadbo za kaznivo dejanje. Neprostovoljna samoovadba za kaznivo dejanje pa bi pomenila kršitev privilegija zoper samoobtožbo. V zvezi s tem sem v magistrski nalogi analiziral privilegij zoper samoobtožbo, primerjal davčne prekrške in davčna kazniva dejanja, analiziral kaznivo dejanje davčne zatajitve po 249. členu KZ-1, primerjal davčni in kazenski postopek, analiziral dopustnost dokazov iz nekazenskih postopkov ter analiziral institut davčne samoprijave v Republiki Sloveniji.
Keywords: davčna amnestija, privilegij zoper samoobtožbo, davčni prekršek, davčno kaznivo dejanje, davčna zatajitev, davčni postopek, kazenski postopek, vzporedni postopek, davčna samoprijava.
Published: 20.09.2016; Views: 1624; Downloads: 168
.pdf Full text (1,43 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica