Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Sestavni del primarne zdravstvene oskrbe v ambulantah družinske medicine je obravnava nujnih stanj. Namen raziskave je bil raziskati percepcijo obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine. Metode: Presečno-opazovalna raziskava je bila izvedena v zdravstveni instituciji na primarni ravni v enem izmed zdravstvenih domov v mesecu septembru na priložnostnem vzorcu 36 zdravstvenih delavcev. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivnih statističnih metod ter jih prikazali z grafi in tabelami s pomočjo programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel, IBM SPSS 23.0. Rezultati: Raziskava je pokazala, da se je 92 % (n = 33) anketiranih v zadnjem letu srečalo z urgentnim primerom v ambulanti družinske medicine. Ugotovili smo, da se jih je največ srečalo z dispnejo 67 % (n = 24), nato z akutnimi bolečinami abdomna 58 % (n = 21). Sledijo hipertenzivna stanja 45 % (n = 16), srčne aritmije 42 % (n = 15), akutni koronarni sindrom 30 % (n = 11), nujna psihiatrična pomoč 25 % (n = 9), hude poškodbe 19 % (n = 8). Razprava in zaključek: Z razumevanjem percepcije obravnave nujnih primerov lahko izboljšamo organizacijo in usposobljenost zdravstvenih delavcev ter s tem tudi kakovost oskrbe nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine.
Keywords: ambulanta družinske medicine, pacient, nujna stanja, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 178; Downloads: 65
Full text (994,06 KB)

Abstract: Izhodišča: Podatki, pridobljeni s pomočjo 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka (24- NMKT), so pomembno dopolnilo k ambulantnim meritvam krvnega tlaka v diagnostiki hipertenzije in spremljanju zdravljenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako izvedba 24-NMKT vpliva na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski medicini. Preiskovanci in metode: V raziskavo je bilo v 38 ambulantah družinske medicine vključenih 339 zaporednih bolnikov z arterijsko hipertenzijo, ki kljub kombinacijskemu zdravljenju niso dosegali ciljnih vrednosti. Bolniki so bili naključno razdeljeni v testno skupino, pri kateri smo izvedli 24-NMKT, ter kontrolno skupino, pri kateri preiskave nismo izvedli. Po 12 tednih smo ocenjevali učinek 24-NMKT na nadaljnje zdravljenje arterijske hipertenzije. Rezultati: Analizirali smo podatke za 339 bolnikov: 160 v testni in 179 v kontrolni skupini, ki so bili stari od 34 do 80 let (v povprečju 61,4 leta, SD 9,8 let) s povprečnim sistoličnim 159,2 (SD 12,5) mm Hg ter diastoličnim krvnim tlakom 92,1 (SD 8,7) mm Hg. Pri 45 (28,1 %) bolnikih smo z 24-NMKT ugotovili doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka. Verjetnost za urejen krvni tlak je bila večja pri ženskah – razmerje obetov (OR) 5.445 (95-odstotni interval zaupanja 2,16–13,76) – ter pri bolnikih z nižjo vrednostjo srednjega arterijskega tlaka na osnovi ambulantnih meritev krvnega tlaka – OR = 0.931 (95-odstotni interval zaupanja 0,84–0,97). Izvedba 24-NMKT ni vplivala na število s hipertenzijo povezanih obiskov v ambulanti (1,6 v testni, 1,7 v kontrolni skupini, p = 0,306), so bili pa bolniki v testni skupini redkeje izpostavljeni spreminjanju antihipertenzivnega zdravljenja (v testni v 52,5 %, v kontrolni v 66,5 %, p = 0,009). Zaključki: Učinek bele halje je pogosto prisoten pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo, zdravljenih s kombinirano antihipertenzivno terapijo. 24-NMKT ne vpliva na pogostost obiskov v ambulanti, zmanjša pa verjetnost za spreminjanje antihipertenzivne terapije.
Keywords: arterijska hipertenzija, ambulanta družinske medicine, 24-urno neinvazivno merjenje krvnega tlaka, spremljanje, zdravljenje z zdravili
Published in DKUM: 27.03.2017; Views: 1830; Downloads: 137
Full text (120,26 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov na primarnem zdravstvenem nivoju, kar ima za posledico zmanjševanje ali odpravljanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. V timu poleg zdravnika in srednje medicinske sestre sodeluje tudi diplomirana medicinska sestra, ki z znanjem, strokovnostjo in individualnim pristopom pomembno doprinese h kakovosti vodenja bolnikov z dejavniki tveganja. Namen magistrske naloge je bil raziskati zmanjšanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni med skupinami pacientov, ki so vključeni v obravnavo v referenčni ambulanti družinske medicine in splošni ambulanti. Uporabljena je bila presečna metoda zbiranja podatkov. Primarni podatki so bili zbrani iz predpisanih obrazcev, ki se izpolnjujejo ob presejalnih pregledih za srčno-žilno ogroženost in obdelani v statističnem programu SPSS. V okviru obdelave podatkov smo uporabili regresijo, analizo variance ANOVA, hi-kvadrat in t-test. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature. Pri kontrolni meritvi je imelo 41,6 % preiskovancev urejen krvni tlak, 45,5 % urejen holesterol ter 53,3 % urejen krvni sladkor. Vsi trije deleži so bili višji kot pri presejalnem pregledu. Delež kadilcev je znašal 23,7 %, kar je bilo prav tako manj kot pri presejalnem pregledu. Visoka srčno-žilna ogroženost (20–40 %) se je znižala pri kontrolni meritvi na 28,0 %, zelo visoka na 6,6 %. Dva- do štirikrat tedensko je bilo telesno aktivnih 54,3 % preiskovancev, petkrat tedensko pa 19,4 %, kar je predstavljalo višje deleže kot pri presejalnem pregledu. Rezultati kontrolne meritve kažejo pri preiskovancih, vodenih v referenčni ambulanti družinske medicine, na statistično značilno boljšo urejenost naslednjih dejavnikov tveganja: krvnega tlaka (x^2= 8,780; p=0,003) in holesterola (x^2= 4,781; p=0,029), ne pa tudi krvnega sladkorja. Pri gibalni aktivnosti je bil rezultat obraten, preiskovanci obravnavani v referenčnih ambulantah družinske medicine so navajali statistično značilno razliko v gibalni aktivnosti (x^2=15,304; p=0,002). Primerjava po spolu v referenčnih ambulantah družinske medicine je ponovno pokazala statistično značilno razliko v srčno-žilni ogroženosti v korist žensk (x^2=19,243: p<0,001). Pri ženskah se je visoka srčno žilna ogroženost znižala na 18,8 % (-6,2 % glede na presejalni pregled), zelo visoka pa na 0,0 % (-3,1 glede na presejalni pregled), pri moških sta se deleža znižala na 26,6 % in 10,9 % (-15,6 % in -4,7 % glede na presejalni pregled). Pacienti, vodeni v referenčni ambulanti družinske medicine, so pomembno izboljšali nekatere izmed dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant družinske medicine, in hkrati pomembni vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu
Keywords: referenčna ambulanta družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srčno-žilna bolezen, dejavniki tveganja, kakovost, kazalniki kakovosti.
Published in DKUM: 19.10.2015; Views: 2485; Downloads: 444
Full text (682,01 KB)