Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo ''Problematika patoloških arbitražnih klavzul'' temelji na arbitražnem sporazumu – arbitražni klavzuli kot temelju za predložitev spora v reševanje arbitraži namesto državnemu sodišču. Kadar pa gre za določene pomanjkljivosti, dvoumnosti ali odsotnosti ključnih elementov pri sklepanju takšne arbitražne klavzule govorimo o patološki arbitražni klavzuli. Takšna klavzula oteži ali onemogoči sam arbitražni postopek, kar je v nasprotju s samim namenom arbitražnega reševanja sporov. Do takšnih klavzul pride bodisi zaradi nedoslednosti pri sklepanju ali pa enostavno zaradi nezadostnega poznavanja arbitražnega prava. S to tematiko pa se ne ukvarja samo slovenska praksa ampak gre za problem mednarodnih razsežnosti. V tem delu je ta tematika opredeljena podrobneje in lahko služi kot vodilo pri sklepanju arbitražnih klavzul z namenom izogiba patoloških arbitražnih klavzul. Podrobnejša opredelitev se nanaša na sam arbitražni sporazum, kjer je poudarjeno preučevanje tega sporazuma v obliki arbitražne klavzule. Predstavljeni so primeri dobro sklenjenih klavzul, tipični primeri patoloških klavzul, vodila in elementi, ki so nujno potrebni pri sklepanju teh, v izogib nastanku patoloških arbitražnih klavzul. V tem sklopu so tudi prikazani primeri vzorčnih arbitražnih klavzul, ki naj prav tako služijo kot vodilo, kaj morajo stranke upoštevati, ko sklepajo arbitražno klavzulo. Ta vodila in elementi so precej univerzalni, medtem ko univerzalne klavzule za vsak primer ni. Ne glede na to, da univerzalna klavzula ne obstaja, je vendarle mogoče skleniti popolno, perfektno – idealno klavzulo, v kolikor se upošteva narava arbitraže, vodila pri sklepanju arbitražne klavzule in pa narava same glavne pogodbe, v zvezi s katero stranki želita pooblastiti arbitražo za odločanju v sporu iz tega razmerja. Poenostavljeno rečeno mora arbitražna klavzula vsebovati jasno izraženo voljo za arbitražno reševanje spora, opredeliti mora na katero razmerje se nanaša in pa da odločba arbitraže velja za dokončno in je s tem izenačena s sodno. Nadalje so predstavljene vrste teh patoloških klavzul, ki se delijo na ozdravljive in težko ozdravljive patološke arbitražne klavzule in pa možne posledice, ki izvirajo iz njih. Ozdravljive klavzule kot že izhaja iz imena je mogoče pozdraviti oziroma z interpretacijo ozdraviti določen defekt, zaradi česar bo prišlo do uporabe takšne klavzule. Težko ozdravljive klavzule pa vsebujejo tako močen defekt, da bo postopek zelo otežen, končna posledica pa je lahko tudi, da bo morebiti prišlo celo do neuporabe arbitražne klavzule in bo za odločanje v sporu pristojno državno sodišče, kateremu sta se stranki z arbitražnim sporazumom ravno želeli izogniti. Iz tega izhaja, da patološke arbitražne klavzule niso neveljavne same po sebi, ampak je potrebna presoja v vsakem primeru posebej. Predstavljena je tudi analiza posameznih tipičnih primerov teh klavzul in vzroki zakaj prihaja do slednjih. Vse skupaj pa je opredeljeno še z vidika slovenske in mednarodne prakse, pri postopanju kadar naletijo na takšne klavzule.
Keywords: alternativno reševanje sporov, arbitraža, arbitražni sporazum, arbitražna klavzula, arbitražni postopek, stalna (institucionalna) arbitraža, priložnostna (ad hoc) arbitraža, patološka klavzula, vzorčna klavzula, defektne arbitražne klavzule
Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 1658; Downloads: 470
Full text (1,56 MB)

Abstract: Družinska mediacija se je v Sloveniji na okrožnih in ostalih sodiščih začela intenzivno uveljavljati z letom 2010, in sicer po sprejemu Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov leto prej. Zakon v 4. členu namreč določa obveznost prvostopenjskim sodiščem (okrajnim, okrožnim in delovnim) ter višjim sodiščem in Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču, da sprejmejo in uveljavijo programe alternativnega reševanja sporov, v okviru katerih je obvezno potrebno zagotoviti mediacijo kot obliko ARS. Družinska mediacija kot podvrsta mediacije je proces, v katerem nepristranska tretja oseba pomaga udeležencem, ki so se znašli v situaciji razpada družine, še posebej parom ob ločitvi ali razvezi, da se bolje sporazumevajo med seboj ter se sporazumno in zavestno odločijo o nekaterih ali vseh zadevah glede ločitve, razveze, otrok, financ ali lastnine ter tako pripomorejo k izboljšanju komunikacije med strankama. Magistrsko delo na kratko predstavi pojem alternativnega reševanja sporov ter podlago za izvajanje programov alternativnega reševanja sporov, natančneje pa se osredotoči na sam pojem družinske mediacije, na njene podlage za izvajanje v Sloveniji ter njena temeljna načela, posebnosti in prednosti. Del magistrskega dela so tudi predstavljeni statistični podatki posameznih okrožnih sodišč od začetka izvajanja družinske mediacije posameznega okrožnega sodišča do leta 2017 glede števila zadev, ki se rešujejo z družinsko mediacijo, ter sama uspešnost družinske mediacije. Ta se osredotoča na pojem uspešnosti družinske mediacije ter možnemu trendu naraščanja uspešnosti zaradi vedno večje urejenosti družinske mediacije na zakonodajnem področju.
Keywords: Alternativno reševanje sporov, metode ARS, družinska mediacija, temeljna načela družinske mediacije, zakonodaja, okrožna sodišča, statistika, uspešnost izvajanja družinske mediacije.
Published in DKUM: 13.11.2017; Views: 1407; Downloads: 187
Full text (1,42 MB)

Abstract: V diplomskem delu sem se podrobneje seznanila ter raziskala razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. V prvem delu diplomskega dela sem se osredotočila na redni pravdni postopek, kjer sem opredelila zgolj splošne značilnosti. Pravdni postopek je sestavljen iz vrste procesnih dejanj procesnih subjektov, ki imajo za končni cilj odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ter kasnejšo izdajo sodne odločbe. V naslednjem poglavju so prikazane značilnosti postopka v gospodarskih sporih, kot so splošna pravila in načela posebnih postopkov pravdnega postopka, kamor sodi tudi postopek v gospodarskih sporih. Kasneje je obravnavan pojem gospodarskega spora, ki ga opredeljujejo subjektivna in objektivna merila oziroma kombinacija enih ali drugih. Delo vsebuje tudi pojem gospodarskih sporov majhne vrednosti, kjer predmet tožbenega zahtevka ne presega 4000 EUR. Težišče diplomskega dela je v razmejitvi med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. Razmejitev je posledica funkcionalne delitve dela znotraj sodišč in je nadvse pomembna, saj lahko napačno vodenje postopka povzroči nedovoljeno pravdno sredstvo, ki ga stranka v postopku ne more uveljavljati. Napačna uporaba pravil postopka sicer ni usodna, temveč pomeni zgolj relativno kršitev določb pravdnega postopka. Postopek v gospodarskih sporih se od rednega pravdnega postopka razlikuje v pristojnosti in sestavi sodišča. V postopku v gospodarskih sporih odloča sodnik posameznik na okrožnem sodišču. Razmejitev se prav tako kaže pri glavni obravnavi ter pripravi nanjo, v poravnavi, objektivni kumulaciji, sankcijah izostanka iz narokov, izrednih pravnih sredstvih in v pogostejšem alternativnem reševanju sporov v gospodarskih sporih. Vzporedno sem poudarila pomembne podobnosti oziroma razlike v ureditvi gospodarskih sporov Nemčije in Hrvaške.
Keywords: pravdni postopek, civilna zadeva, gospodarski spor, razmejitev, gospodarski spor majhne vrednosti, gospodarski posli in gospodarske pogodbe, pristojnost in sestava sodišča, glavna obravnava, poskus poravnave, procesni roki, izredna pravna sredstva, revizija, objektivna kumulacija, alternativno reševanje sporov
Published in DKUM: 16.08.2017; Views: 5787; Downloads: 364
Full text (927,84 KB)

Abstract: Za človeško družbo je značilno, da se v njej pojavljajo spori.Enega izmed načinov reševanja sporov predstavlja mediacija kot glavni in tipični predstavnik alternativnega reševanja sporov. S sprejetjem Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah se je Slovenija pridružila državam, ki imajo zakonsko urejeno mediacijo. Na podlagi Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov pa je mediacija postala tudi del rednega poslovanja slovenskih sodišč. Sodišču pridružena mediacija je edini postopek sodišču pridruženega alternativnega reševanja sporov, ki se izvaja na slovenskih delovnih sodiščih. Magistrska naloga obravnava sodišču pridruženo mediacijo in njeno umestitev med metode alternativnega reševanja sporov, opredeljuje njene temeljne oblike in lastnosti kot tudi njene posebnosti v delovnih sporih. Prav tako predstavlja njen odnos v razmerju do nekaterih procesnih institutov ter polemike v zvezi z njo. Magistrska naloga vsebuje tudi raziskovalni del. Predstavljeni in analizirani so podatki, pridobljeni s pomočjo sodne statistike, evalvacijskega vprašalnika, ankete ter intervjuja. Na osnovi analize teh podatkov magistrska naloga prikazuje, kako se je mediacija uveljavila na slovenskih delovnih sodiščih skozi različne vidike. Ugotovitve so podlaga za razmislek in morebitno izboljšanje mediacije »de lege ferenda«, kar bi lahko bil prispevek k razvoju mediacije.
Keywords: alternativno reševanje sporov, sodišču pridružena mediacija, delovni spori, delovna sodišča
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1720; Downloads: 296
Full text (2,15 MB)

Abstract: Potrošništvo predstavlja pomemben del ekonomske politike. Gre za množičen pojav, ki se pospešeno razvija šele v zadnjih nekaj desetletjih. Pravno razmerje, ki nastane med potrošnikom in ponudnikom predstavlja vrsto pogodbe, ki jo ureja potrošniško pravo. Potrošniška razmerja so urejena v številnih materialnih predpisih. Na voljo pa morajo biti tudi primerna procesna sredstva, da se pravice, ki izvirajo iz potrošniških razmerij v morebitnem sporu lahko tudi uveljavljajo. Pri tem je potrebno omeniti glavne značilnosti potrošniških sporov, ki odločilno vplivajo na izbiro postopka za reševanje spora. To je, da gre za spore majhnih vrednosti in neenakopravno razmerje, v katerem je potrošnik finančno in pravno v podrejenem položaju v razmerju do ponudnika. Posledica tega je, da sodno reševanje potrošniških sporov v večini primerov ni najbolj primeren način. Zato se zdijo razne oblike alternativnega reševanja potrošniških sporov primerno sredstvo kot ekvivalent sodni poti. Prednost takega načina reševanja sporov je v hitrosti postopka, postopek je manj formalen in cenovno dostopnejši v primerjavi s sodnim postopkom. Ima pa tudi določene pomanjkljivosti. - Postopki niso obvezni in strank ni mogoče prisiliti v tak način reševanja sporov. - Odločitve niso izvršljive. Če stranka odločitve ne spoštuje, lahko potrošnik uveljavlja svojo pravico le v sodnem postopku. - Ker take postopke pogosto izvajajo organi, ki delujejo v okviru gospodarskih združenj, se pojavi vprašanje njihove neodvisnosti in nepristranskosti. Glavni cilj torej predstavlja vzpostavitev takega modela alternativnega reševanja sporov, ki bo zadovoljil potrebe in pričakovanja potrošnikov. Za kar si nedvomno prizadeva tudi Evropska unija, ki s sprejemom številnih direktiv poskuša dvigniti raven varstva potrošnikov v državah članicah. Toda ta prizadevanja vedno ne dosežejo želenega namena. Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov pomeni prenos Direktive 2013/11/EU o alternativnem reševanju potrošniških sporov v slovenski pravni red. Namen zakona je, da se zagotovi zanesljiv pravni okvir, ki bo določal enotna pravila, pogoje in načela postopkov alternativnega reševanja potrošniških sporov. Vendar se zdi, da na je na nekaterih delih premalo strog, in da ne upošteva vseh posebnosti potrošniških sporov, kar lahko v praksi predstavlja težavo pri njegovi uveljavitvi.
Keywords: alternativno reševanje sporov, varstvo potrošnikov, potrošnik, potrošniški spor, učinkovitost postopkov, poravnava
Published in DKUM: 24.06.2016; Views: 1778; Downloads: 211
Full text (604,70 KB)