1. Alternativni načini prestajanja zaporne kazniMartina Kulovic, 2022, undergraduate thesis Abstract: Alternativne sankcije so tiste sankcije, ki kaznjencem kljub kaznovanju omogočijo svobodo. Uprava za Probacijo je organ v sestavi Ministrstva za pravosodje. Njena naloga je izvrševanje kazenskih sankcij in ukrepov v dobrobit skupnosti. Javnosti je probacija znana pod imenom alternativne sankcije. Glavni namen skupnostnih sankcij in probacije je v tem, da oseba ostane v okolju v katerem živi, stanuje, se izobražuje, dela, vendarle so tej osebi kljub vsej svobodi omejene pravice. In naložene so ji obveznosti, omejitve, naloge in navodila katera jih je oseba dolžna upoštevati in slediti. Probacija stremi in se drži načela, da je zaporna kazen skrajna sankcija in zadnja oblika omejitve svobode. In, da je osnovna naloga iskanje načinov, da oseba ostane v svojem okolju, ter da svojo kazen odsluži in s tem doprinese tako družbi kot javnosti. Keywords: penologija, probacija, alternativne sankcije, delo v splošno korist, diplomske naloge Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 616; Downloads: 178
Full text (921,50 KB) |
2. Problematika alternativnih kazenskih sankcij: primerjalnopravni vidikSara Kalem, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu se avtorica ukvarja z ureditvijo alternativnih kazenskih sankcij v slovenskem pravnem redu in izbranih državah Evrope in Latinske Amerike. V začetnih poglavjih se bralec najprej seznani s temeljnimi pojmi, povezanimi s kazenskimi sankcijami, značilnostmi kazenskih sankcij in namenom kaznovanja. Sledi obravnava mednarodnih pravnih dokumentov, ki urejajo alternativne kazenske sankcije in so državam lahko v pomoč pri regulaciji alternativnih sankcij, saj služijo kot minimalni standardi in smernice, ki naj bi bile spoštovane pri izvrševanju kazenskih sankcij. Nato sledi prikaz ureditve alternativnih kazenskih sankcij v Sloveniji, vključno s težavami, s katerimi se pri delu srečujejo sodišča in so posledica neusklajene in pomanjkljive zakonske ureditve. Ker se v teoriji učinkovitost kazenskih sankcij pogosto prikazuje s stopnjo povratka, je raziskana tudi povezava med povratkom in alternativnimi sankcijami v primerjavi s kaznijo zapora. Sledi obravnava sistemov elektronskega nadzora kot alternative, ki se je razvila v Združenih državah Amerike in kmalu razširila tudi v Evropo. Tako so predstavljeni primeri držav, ki se v literaturi pogosto poudarjajo kot zgledni primeri učinkovite uporabe elektronskega nadzora, in sicer Danska, Norveška in Švedska, ter izpostavljene dileme, ki se običajno povezujejo z elektronskim nadzorom. Poleg tega je proučeno vprašanje morebitne uvedbe elektronskega nadzora v slovenski sistem kazenskega prava. Nenazadnje sledi še obravnava ureditve alternativnih sankcij v Belgiji, Češki republiki, Franciji, Republiki Hrvaški, Mehiki in Braziliji. V zaključnem delu sledi razprava o začetnih postavljenih hipotezah in drugih sklepnih mislih. Keywords: alternativne kazenske sankcije, alternativni način izvršitve kazni zapora, delo v splošno korist, hišni zapor, zapor ob koncu tedna, elektronski nadzor, primerjalno pravo, dileme v praksi. Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 2330; Downloads: 406
Full text (1,40 MB) |
3. Izvrševanje alternativnih oblik kazenskih sankcijAnja Jagodič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Storilci kaznivih dejanj so bili skozi zgodovino deležni različnih obravnav. Antično kazensko pravo, kar velja tudi za rimske zakonike, je storilce različnih kazenskih dejanj obravnavalo zelo okrutno. Humanizem v 16. stoletju, ki se je v svojih temeljnih delih obračal k človeku in ga povzdigoval v njegovi biti, je pogled na storilce kaznivih dejanj nekoliko spremenil in s tem tudi oblike njihovega kaznovanja. Danes se v različnih državah sveta poslužujejo različnih kazenskih sankcij, ponekod je v veljavi še vedno smrtna kazen, Evropska unija, in Slovenija kot njena članica, se medtem opira na temeljne človekove pravice. Varovanje in spoštovanje človekovega življenja pri tem ostajata visoko med prioritetami, ki jih morajo spoštovati vse članice, s tem pa nasprotujejo tudi smrtni kazni.
V moderni družbi, del katere smo, pa se deviantnost vendarle veča, kar vodi v večje število obravnav, to pa posledično v večji delež državnega proračuna, ki je temu namenjen. Ne pozabimo na kapacitete kazenskih institucij, ki so skoraj do potankosti napolnjene. Poleg klasičnih prisilnih oblik izvrševanja kazenskih sankcij, so se v zadnjem času pojavile oblike alternativnega izvrševanja kazni. Posledice uvedbe so poleg razbremenitve kapacitet kazenskih institucij tudi pozitivni fiskalni učinki, država pa s tem izkazuje tudi večjo humanost v družbi.
Kljub dokaj podrobni in obširni zakonski ureditvi, ki je doživela kar nekaj sprememb, vseh usmerjenih pretežno v možnosti čim širše uporabe alternativnih sankcij, pa pri izvrševanju in predvsem nadzoru nad izvrševanjem alternativnih kazenskih sankcij prihaja do pomanjkljivosti, posledično sistem ne prinaša učinkov, kot bi jih moral in mogel. Še vedno je veliko nerešenih vprašanj, predvsem praktičnega vidika, kar otežuje izvrševanje teh sankcij, posledično podaljšuje tudi posamezne postopke, kar je pri že tako omejenem številu strokovnih delavcev na tem področju, odločilnega pomena.
Nerazumljivo je, da so kljub vsem zakonskim možnostim s tega področja in vsem težnjam k izboljšanju stanja in optimizaciji na področju kazenskih sankcij, pretežna populacija naših zaporov še vedno osebe, ki prestajajo kratkotrajne zaporne kazni. Keywords: storilci kaznivih dejanj, kaznovanje, kazenski zakonik, deviantnost, humanost, fiskalni učinki, kazenske sankcije, alternativne sankcije, prisilne sankcije, izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, nadzor, kazenske institucije. Published in DKUM: 09.12.2015; Views: 1449; Downloads: 253
Full text (2,28 MB) |
4. Alternativne kazenske sankcije in prenaseljenost slovenskih zaporov : diplomsko delo visokošolskega študijaSandra Čuček, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali problem premajhne uporabe alternativnih kazenskih sankcij v sodni praksi, kar pomeni prenaseljenost v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora Dob, Ljubljana in Maribor. Te zavode smo tudi opisali in med seboj primerjali. Pisali smo o obsojencih, ki so obsojeni za manjša kazniva dejanja in so osebnostno toliko urejeni, da se jim lahko zaupa, da ne bodo zlorabili alternativni način prestajanja kazni zapora in ni potrebe, da so poslani neposredno v zapor. Alternativno kazen lahko prestajajo na prostosti pod pogoji, ki so določeni v 12., 12. a in 13. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij -1 (2015) in 86. členu Kazenskega zakonika – 1 (2015).
Raziskovali smo, koliko je oseb, ki jim je takšna oblika prestajanja kazni bila izrečena in na kak način jo prestajajo ter ali so morebitne zlorabe le –teh po posameznih zavodih za prestajanje kazni zapora.
Naš namen je poudariti prizadevanje za večjo uporabo alternativnih načinov izvajanja kazni zapora z delom v splošno korist, vikend zaporom ali hišnim zaporom ter izboljšanjem procesne zakonodaje na tem področju. Kljub ponovitvenemu tveganju za storitev novega kaznivega dejanja, s čimer bi bilo zlorabljeno alternativno prestajanje kazni zapora, je velik interes s strani obsojencev za tak način prestajanja kazni zapora, saj je malo zlorab le – teh. S tem načinom bi lahko obsojenec tudi spremenil svoje življenjske navade in popravil storjeno napako. Opredelili smo tudi osnovne pojme, ki so nas spremljali skozi celotno diplomsko delo. Vse tri zastavljene hipoteze smo na podlagi prebrane literature potrdili, saj bi se z ureditvijo in dopolnitvijo procesne zakonodaje razbremenil pritisk na sodišča (Dežman, 2009), prenaseljenost zavodov za prestajanje kazni zapora se bo bistveno zmanjšala (Ministrstvo za pravosodje, 2014) in sama učinkovitost dela v zavodih bo večja (Žišt, 2009). Keywords: kriminaliteta, kazenske sankcije, zaporna kazen, zapori, zaporniki, prenaseljenost, alternativne kazenske sankcije, Slovenija, diplomske naloge Published in DKUM: 10.11.2015; Views: 2378; Downloads: 522
Full text (762,36 KB) |