131. Upodabljanje velikih količin letalskih podatkov LiDARMarko Kuder, 2014, doctoral dissertation Abstract: V tem delu opisujemo novejše metode upodabljanja letalskih podatkov LiDAR. Predstavimo tehnike, ki se navadno uporabljajo za izris teh podatkov v obstoječih programskih orodjih, ter njihove prednosti in pomanjkljivosti. Novejša alternativa, točkovno upodabljanje z orientiranimi krogi, odpravlja slabosti teh metod in celotne podatke primerno predstavi na različnih ravneh podrobnosti.
Algoritme točkovnega upodabljanja v disertaciji podrobno predstavimo, pri čemer izpostavimo glavno pomanjkljivost -- strojno zahtevnost. V nadaljevanju zato opišemo postopek, ki točkovnemu upodabljanju z orientiranimi krogi doda možnost hibridnega izrisa s selektivno pretvorbo v trikotniške mreže, z uporabo katerih lahko pohitrimo delovanje. Postopek predobdelave opredeli dele podatkov, kjer upodabljanje s trikotniškimi mrežami nima običajnih pomanjkljivosti, zato jih je tam mogoče uporabiti kot hitrejšo alternativo točkovnemu upodabljanju ob enakovredni kakovosti. Predstavimo tudi izdelavo tekstur, ob uporabi katerih je mogoče trikotniške mreže poenostaviti brez opaznejše izgube kakovosti in tako dodatno povečati hitrost izrisa. Prostorske zahtevnosti podatkov zaradi dodatka te funkcionalnosti ne povečamo bistveno, saj lahko teksture in trikotniške mreže ustvarimo na zahtevo med običajnim upodabljanjem. Keywords: računalništvo, algoritmi, LiDAR, upodabljanje terena, točkovno upodabljanje, hibridno upodabljanje, zaznavanje površij, izris v teksturo Published in DKUM: 15.07.2014; Views: 2124; Downloads: 302
Full text (33,24 MB) |
132. Vpliv podobnosti na uspešnost klasifikacije evolucijskih odločitvenih drevesLeon Bošnjak, 2014, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava proces gradnje klasifikacijskih odločitvenih dreves z genetskimi algoritmi, v sklopu katerega se osredotoča na ocenjevanje uspešnosti zgrajenih dreves ter hitrosti oziroma učinkovitosti algoritma. Standardni način evolucijske gradnje odločitvenih dreves predvideva uporabo naključne selekcije dveh primerkov za križanje dreves, kar lahko povzroči prehitro konvergenco k lokalno optimalni rešitvi. Z namenom ohranjanja raznolikosti populacije tekom evolucije je bilo implementiranih pet pristopov vrednotenja podobnosti med drevesi, ki so bili uporabljeni v okviru selekcije primerkov za križanje. Pristopi križanja med seboj različnih in podobnih dreves so bili primerjani s standardnim načinom brez upoštevanja podobnosti na enaindvajsetih različnih podatkovnih množicah z namenom ugotavljanja vpliva podobnosti na uspešnost in učinkovitost algoritma. Keywords: odločitvena drevesa, genetski algoritmi, klasifikacija, podobnost Published in DKUM: 26.06.2014; Views: 2324; Downloads: 269
Full text (3,33 MB) |
133. ALGORITEM STISKANJA DOMENSKIH ZAPOREDIJ SLIK S PROJEKCIJO V PROSTOR OSNOVNIH KOMPONENTSimon Gangl, 2014, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo algoritem stiskanja domenskih zaporedij slik. Pojem domenskega zaporedja slik pri tem predstavlja opis za vsebinsko povezana, urejena zaporedja slik, ki opisujejo bodisi časovni bodisi prostorski potek spremembe poljubne domene. Teoretični opis v praksi združuje dve, za naš algoritem, sorodni nalogi: stiskanje časovnih zaporedij slik, torej videov, ter stiskanje prostorskih zaporedij slik, na primer naborov medicinskih slik, zajetih s tehnologijo CT ali MRI.
V disertaciji opišemo strukturo in delovanje algoritma, ki omenjeni problem rešuje s projekcijo v prostor osnovnih komponent. Najprej predstavimo matematično ozadje, ki je osnova za, v statistiki pogosto uporabljeno, metodo analize osnovnih komponent. Prav ta je izhodišče za izračun projekcijskih prostorov, v katerih je možno predstaviti slike dane domene, pri čemer ni pomembno, za kakšno vrsto zaporedja slik gre.
Da bi razširili neodvisnost od domene, ki jo zagotavlja izhodiščna matematična metoda, na nivo algoritma stiskanja, je prvi pomemben korak izbira podzaporedja slik, ki so osnova za izračun projekcijskih prostorov. Za to nalogo uporabimo dvokriterijski algoritem, ki izbira slike - imenujemo jih bazne slike - glede na medsebojno odstopanje in oddaljenost v vhodnem zaporedju. Iz izbranega zaporedja baznih slik določimo zaporedje projekcijskih prostorov glede na v disertaciji uveden koncept, po katerem sledeče si projekcijske prostore določamo na osnovi množic baznih slik, ki imajo vsaj en skupni element. Kot analogijo konceptu drsečega okna tak pristop opišemo kot ''drseč lasten prostor''.
Vzporedno uvedemo način izračuna projekcijskih prostorov, ki omogoča kasnejšo rekonstrukcijo vhodnih podatkov z bistveno manjšim računskim bremenom. To dosežemo z vključitvijo vmesnih računskih rezultatov v stisnjeno predstavitev podatkov, pri čemer je vpliv na stopnjo stiskanja zanemarljiv.
V eksperimentalni analizi podamo primerjavo med razvitim algoritmom, do sedaj najpogosteje uporabljeno metodo s projekcijo v prostor osnovnih komponent, in standardom H.264. Tako dokažemo, da algoritem po vizualni kakovosti ne presega le prejšnje metode, ampak se v njej, kakor tudi v stopnji stiskanja, lahko primerja celo s H.264. Rezultate eksperimentov nadalje potrdimo v teoretični analizi, kjer formalno dokažemo prednosti razvitega algoritma in ocenimo tudi vpliv kontrolnih parametrov metode na učinkovitost stiskanja. Keywords: algoritmi, izgubno stiskanje, stiskanje zaporedij slik, stiskanje videoposnetkov, slike DICOM, PCA, analiza osnovnih komponent, lasten prostor, projekcija v
lasten prostor, lasten vektor Published in DKUM: 23.05.2014; Views: 2538; Downloads: 223
Full text (15,39 MB) |
134. GRUČENJE PODATKOV LiDARBoštjan Založnik, 2014, undergraduate thesis Abstract: Cilje diplomske naloge je raziskati možnosti uporabe algoritmov gručenja za obdelavo
podatkov LiDAR. Prvi del diplomske naloge predstavlja podatke LiDAR in algoritme
gručenja. S senzorji LiDAR, pritrjenimi na letala ali helikopterje, je omogočeno hitro in
natančno modeliranje površja. Metode gručenje predstavljajo enega izmed pristopov za
detekcijo objektov na površju. Gručenje je vrsta nenadzorovane klasifikacije podatkov. Za
učinkovito implementacijo algoritmov gručenja so potrebne posebne podatkovne strukture.
Pri diplomski nalogi uporabljamo drevesa KD. V drugem delu diplomske naloge
predstavimo aplikacijo. Pripravi podatkov s predobdelavo sledi uporaba algoritma
DBSCAN za iskanje zgradb in cest. Za iskanje dreves smo uporabili algoritem k-means. V
zaključku podamo rezultate in uporabljene parametre. Keywords: algoritmi gručenja, k-means, DBSCAN, iskanje zgradb, iskanje
cest, iskanje drevesnih krošenj, podatki LiDAR Published in DKUM: 20.05.2014; Views: 1793; Downloads: 198
Full text (5,21 MB) |
135. Večkriterijsko optimiranje strege pri montaži z evolucijskim pristopomPrimož Gerčar, 2014, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava večkriterijsko optimizacijo strege v prilagodljivem montažnem sistemu z evolucijskim pristopom.
Prvi del magistrskega dela vsebuje splošen pregled inteligentnih proizvodnih sistemov, naprednih montažnih sistemov, strege v prilagodljivih montažnih sistemih ter pregled nekaterih pomembnih sodobnih evolucijskih algoritmov. Sledijo opisi večkriterijske optimizacije in različni pristopi za njeno izvedbo. Drugi del naloge zajema praktičen primer optimiranja strege, zasnovo in izdelavo lastnega sistema za večkriterijsko optimiranje razmestitve in strege ter ovrednotenje dobljenih rezultatov v obliki preglednic in diagramov. Optimizacija montažnega procesa je bila izvedena z lastnim sistemom s poljubno določenim tlorisom montažne hale, poljubno umestitvijo montažnih strojev v prostor ter določitvijo karakteristik montažnih strojev in izdelkov za montažo. Sledila je optimizacija po stroškovnem kriteriju z izborom strojev, razvrstitvijo izdelkov med stroje ter optimizacijo strege. Med izvajanjem montažnega procesa po stroškovnem optimizacijskem kriteriju se je zaradi potrebe po pohitritvi procesa izvršil prehod na nov montažni scenarij po časovnem optimizacijskem kriteriju. Dosežena je bila pohitritev montažnega procesa z nekaj višjimi obdelovalnimi stroški in sposobnost prilagajanja optimizacijskega sistema različnim zahtevam.
Raziskava je pokazala, da je v nalogi razvit sistem praktično uporaben in sicer za optimizacijo v prilagodljivih proizvodnih sistemih kot so montažni sistemi, obdelovalni sistemi, skladiščni sistemi ali sistemi s serijsko proizvodnjo. Uporabimo ga lahko tudi pri snovanju novega prilagodljivega proizvodnega sistema ali pri razporejanju novih strojev v obdelovalni proces. Keywords: prilagodljivi obdelovalni sistemi, prilagodljivi montažni sistemi, optimiranje strege, razmeščanje naprav, večkriterijska optimizacija, evolucijsko računanje, genetski algoritmi Published in DKUM: 13.05.2014; Views: 2228; Downloads: 161
Full text (7,08 MB) |
136. SAMONASTAVLJIVI REGULATORJI PID V PROCESNI INDUSTRIJIAndrej Globevnik, 2014, master's thesis Abstract: Magistrsko delo opisuje različne metode samodejnega nastavljanja parametrov regulatorja PID, ki jih v svojih izdelkih uporabljajo proizvajalci komponent za avtomatizacijo procesov. Opisane so teoretične osnove nekaterih metod in postopkov, kot tudi praktični primeri uporabe opisanih algoritmov za izvedbo samodejne nastavitve regulatorja. Na različnih tipih reguliranih procesov je preverjena ustreznost delovanja najpogosteje uporabljane metode za samonastavitev. V večini obravnavanih primerov je izvedena primerjava delovanja regulacijske zanke z regulatorjem PID s parametri pridobljenimi iz ročnega izračuna parametrov in s parametri pridobljenimi z izbrano metodo samodejne nastavitve. Prikazana je tudi uporaba komercialnega izdelka na primeru vodenja modela laboratorijskega sistema za regulacijo pretoka zraka. Keywords: regulator PID, samonastavljivi algoritmi, simulacija procesov Published in DKUM: 18.02.2014; Views: 1933; Downloads: 309
Full text (3,20 MB) |
137. Uporaba umetne inteligence za reševanje zahtevnih inženirskih problemovSimon Šikovec, 2013, undergraduate thesis Abstract: diplomsko delo opisuje različne metode umetne inteligence in njihovo uporabo v inženirstvu. V uvodnem delu je razčlenitev umetne inteligence in splošen opis, ki mu sledi nekaj primerov. S primeri, kot sta na primer optimizacija obdelovalnih parametrov in napovedovanje oziroma obnašanje sistema v prihodnosti, želimo pokazati, da je uporaba umetne inteligence učinkovit pristop za reševanje inženirskih problemov. Na koncu obeh primerov prikažemo, da je uporaba metod umetne inteligence učinkovita, saj je robustna, zmogljiva in za inženirske potrebe dovolj natančna. Danes vse bolj stremimo k čim večji avtomatizaciji in načrtovanju proizvodnih sistemov, ki nam dajejo najboljše rezultate. Uporaba umetne inteligence je velikokrat skoraj nujna, saj do neke mere nadomesti navzočnost človeka v proizvodnih sistemih. Keywords: Ključne besede: umetna inteligenca, nevronske mreže, genetski algoritmi, skupinska inteligenca, mehka logika, algoritem kolonije mravelj. Published in DKUM: 26.11.2013; Views: 3205; Downloads: 499
Full text (1,81 MB) |
138. PRIMERJAVA SIMETRIČNIH KODIRNIKOV V PROGRAMSKEM OKOLJU C#David Tacer, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo študijo simetričnih kodirnikov, ki so implementirani v knjižici Bouncy Castle in primerjamo njihovo učinkovitost kodiranja v programskem jeziku c#. V teoretičnem delu je opisana kratka zgodovina enkripcije, sledi pa ji razlaga modernih kodirnikov. Praktični del naloge obsega predstavitev testnega okolja za testiranje kodirnikov, ki smo ga implementirali v okolju .NET in analizo testiranih kodirnikov. Omejili smo se na bločne kodirnike AES, BlowFish, DES, Camellia, RC2 in Serpent ter na pretočni kodirnik HC128. Opravili smo študijo števila ciklov inicializacije, ciklov kodiranja/dekodiranja, časa kodiranja in porabe procesorja. Za vse meritve smo opravili 1000 ponovitev ter se omejili na datoteke velikosti 1 kB, 100 kB in 1000 kB. Za bločne kodirnike smo se omejili na dopolnilne načine CBC, CFB in OFB ter na 128 in 256-bitna ključa. Meritve so pokazale, da se med različnimi velikostmi datotek cikli inicializacije kodirnikov ne razlikujejo preveč, ker velikost datotek ne vpliva na inicializacijo. Cikli kodiranja pa se večajo glede na velikost datoteke. Ugotovili smo tudi, da pretočni kodirnik HC128 porabi manj procesorja v primerjavi z bločnimi kodirniki. Čas kodiranja se spreminja glede na velikost datoteke, vrste dopolnilnega načina in vrste kodirnika. Keywords: bločni kodirniki, pretočni kodirniki, simetrični algoritmi, kriptirni algoritmi, kriptografija, kriptoanaliza, knjižnica Bouncy Castle, enkripcija Published in DKUM: 07.11.2013; Views: 1928; Downloads: 215
Full text (1,98 MB) |
139. SPLETNA REALIZACIJA GENETSKIH ALGORITMOV ZA DOLOČITEV STRATEGIJ UPRAVLJANJA NA HIERARHIČNEM MODELU ČLOVEŠKIH VIROVBlaž Bavec, 2013, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko prestrukturiranja strogo hierarhične organizacijske strukture s pomočjo modelov sistemske dinamike, optimizacije z genetskimi algoritmi ter metodo končnih avtomatov. Opredeljena je metodologija definicije modela strogo hierarhične organizacijske strukture po principih sistemske dinamike. Nastavljen je sistem enačb, ki omogočajo analitično obravnavo problematike. Zaradi možnih oscilacij pri določitvi strategij prehodov je uveden končni avtomat, ki le-te preprečuje. Sistem, ki omogoča določitev strategij za doseganje želenega stanja, je razvit s pomočjo programskega jezika Javascript. Sistem je sestavljen iz simulacijskega modela, genetskih algoritmov, končnega avtomata ter uporabniškega vmesnika. Razvito rešitev je moč uporabiti prek svetovnega spleta na mobilnih napravah. Delovanje genetskih algoritmov je bilo preverjeno s pomočjo testnih funkcij. Oblikovana sta bila dva ključna scenarija za primer treh organizacijskih nivojev. Nad scenariji je bilo izvedeno 12 kombinacij nastavitev parametrov genetskih algoritmov. Podane so bile ugotovitve glede konvergence in delovanja sistema pri različnih pogojih. Keywords: Genetski algoritmi, Javascript, Multi dimenzionalni model, Sistemska dinamika, Mobilne naprave, Internet, Človeški viri, Organizacijski sistem, Kontrolni sistem Published in DKUM: 07.11.2013; Views: 1832; Downloads: 120
Full text (25,59 MB) |
140. STISKANJE DIGITALNEGA VIDEA NA OSNOVI SLIKOVNEGA FORMATA PNGMatej Šnajder, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na predstavitev slikovnega formata PNG, algoritmov stiskanja, ki jih ta format uporablja, in predstavitev brezizgubnih video kodekov. Predstavljena sta postopek stiskanja in razširjanja videa na osnovi slikovnega formata PNG ter preprost video predvajalnik, ki smo ga razvili.
Zanima nas, kateri od video kodekov doseže najboljši faktor stiskanja. Primerjamo velikosti zaporedja datotek: PNG, nestisnjenega videa, stisnjenega videa s kodekom CorePNG in datoteke, ustvarjene s pomočjo našega programa.
Raziskovanje je podkrepljeno s konkretnimi primeri in z grafično predstavitvijo. Keywords: slikovni format PNG, algoritmi stiskanja, brezizgubno stiskanje videa, video kodeki Published in DKUM: 25.10.2013; Views: 2044; Downloads: 132
Full text (2,46 MB) |