Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo se nanaša na področje informacijskega shranjevanja podatkov v alternativnih, dokumentnih oblikah, ki prinašajo sveženj novosti na področjih obdelave, iskanja in procesiranja le-teh. V samem delu predstavljamo infrastrukturo, ki jo tak sistem potrebuje za učinkovito delovanje, razvoj na podlagi teh infrastruktur in metodologije ter pristope, ki jih je potrebno upoštevati za njihov poln izkoristek. Na podlagi tega smo razvili svoj avtonomni informacijski sistem, ki zajema podatke iz drugih partnerskih sistemov, in jih pretvori v ustrezno obliko za dokumentno orientirano shranjevanje. Osredotočili smo se tudi na pregled implementacije iskanja in predstavili nove učinkovite algoritme, ki omogočajo, da je ta proces hitrejši, enostavnejši in učinkovitejši. Dobljeni rezultati nakazujejo na vedno večjo uporabo takšnih sistemov, ki predstavljajo alternativo trenutnim rešitvam na tržišču in nakazujejo smernice razvoja sistemov, namenjenih shranjevanju podatkov.
Keywords: dokumentno orientirani sistemi, iskalni algoritmi, organizacija podatkov
Published in DKUM: 18.12.2014; Views: 1565; Downloads: 165
Full text (1,65 MB)

Abstract: Sodobni čas si človek težko predstavlja brez osebne mobilnosti in avtomobilov. Primarni energetski vir za pogon vozil še vedno ostajajo fosilna goriva, čeprav se v zadnjem času vse bolj vpeljujejo alternativna pogonska sredstva. Alternativo konvencionalnim vozilom z motorjem z notranjim izgorevanjem predstavljajo električna vozila, ki zaradi izboljšav v tehnologiji pogonskih sklopov in hranilnikov energije, postajajo vse bolj konkurenčna in splošno razširjena. Kljub dejstvu, da so električna vozila že komercialno dostopna na trgu, potekajo raziskave v smeri boljšega izkoristka in splošne optimizacije. V delu je predstavljen eden izmed podproblemov optimizacije, to je združitev dveh tradicionalno ločenih samostojnih sklopov, in sicer pretvornika za pogon motorja, ter pretvornika za napajanje baterij v integrirani pretvornik. Na ta način je mogoče prihraniti nekaj elementov, ter tako znižati ceno in težo vozila. To je mogoče zaradi dejstva, da vožnja in polnjenje baterij nikoli ne potekata hkrati. Integrirani pretvornik lahko deluje v dveh režimih delovanja. V prvem režimu je uporabljen za napajanje baterij, v drugem za napajanje pogonskega asinhronskega motorja. V tem magistrskem delu je podrobno opisan režim s katerim napajamo pogonski motor. Uporabljeno je vektorsko vodenje motorja z uporabo teorije orientacije polja (FOC). Predstavljene so nezvezne modulacijske tehnike vektorske modulacije (DPWM), ki omogočajo zmanjšanje stikalnih izgub. Prikazano je tudi delovanje v območju nadmodulacije, s katero se lahko razširi napetostno območje pretvornika. Algoritem vodenja motorja je implementiran na digitalnem signalnem krmilniku, pri čemer je uporabljen pristop programiranja z avtomatskim generiranjem kode.
Keywords: integrirani pretvornik, asinhronski motor, vektorsko vodenje, modulacijski algoritmi, zmanjševanje stikalnih izgub, nadmodulacija, električna vozila, digitalni signalni krmilnik, avtomatsko generiranje kode
Published in DKUM: 03.11.2014; Views: 2020; Downloads: 230
Full text (4,86 MB)

Abstract: V magistrskem delu opišemo dve zelo zanimivi področji računalništva, kompleksne mreže in fraktale. S kompleksnimi mrežami lahko na preprost in enostaven način predstavimo sestavljene in težko opisljive strukture. Vozlišča v našem primeru predstavljajo objekte v prostoru, povezave med njimi pa interakcije. Zato govorimo o prostorskovpetih mrežah. Drugi del magistrskega dela predstavljajo fraktali, ki s svojo lastnostjo samopodobnosti vzbujajo veliko pozornosti v svetu računalništva. Dejanske fraktale je težko opisati in prepoznati, eden od načinov pa je s pomočjo fraktalne dimenzije. S fraktalno dimenzijo lahko opišemo kakršnekoli fraktale, dimenzija pa je značilno manjša od prostora, v katerega so vpeti. V tem magistrskem delu predstavimo postopek ocenjevanja fraktalnosti mrež. Razvita metoda temelji na štetju zasedenih škatelj. Z rezultati pokažemo njeno učinkovitost pri razpoznavi fraktalnih struktur, skritih v prostorskovpetih mrežah.
Keywords: kompleksni sistemi, kompleksne mreže, fraktali, fraktalna dimenzija, ocenjevanje fraktalnosti, algoritmi
Published in DKUM: 22.08.2014; Views: 2114; Downloads: 226
Full text (7,62 MB)

Abstract: V tem delu opisujemo novejše metode upodabljanja letalskih podatkov LiDAR. Predstavimo tehnike, ki se navadno uporabljajo za izris teh podatkov v obstoječih programskih orodjih, ter njihove prednosti in pomanjkljivosti. Novejša alternativa, točkovno upodabljanje z orientiranimi krogi, odpravlja slabosti teh metod in celotne podatke primerno predstavi na različnih ravneh podrobnosti. Algoritme točkovnega upodabljanja v disertaciji podrobno predstavimo, pri čemer izpostavimo glavno pomanjkljivost -- strojno zahtevnost. V nadaljevanju zato opišemo postopek, ki točkovnemu upodabljanju z orientiranimi krogi doda možnost hibridnega izrisa s selektivno pretvorbo v trikotniške mreže, z uporabo katerih lahko pohitrimo delovanje. Postopek predobdelave opredeli dele podatkov, kjer upodabljanje s trikotniškimi mrežami nima običajnih pomanjkljivosti, zato jih je tam mogoče uporabiti kot hitrejšo alternativo točkovnemu upodabljanju ob enakovredni kakovosti. Predstavimo tudi izdelavo tekstur, ob uporabi katerih je mogoče trikotniške mreže poenostaviti brez opaznejše izgube kakovosti in tako dodatno povečati hitrost izrisa. Prostorske zahtevnosti podatkov zaradi dodatka te funkcionalnosti ne povečamo bistveno, saj lahko teksture in trikotniške mreže ustvarimo na zahtevo med običajnim upodabljanjem.
Keywords: računalništvo, algoritmi, LiDAR, upodabljanje terena, točkovno upodabljanje, hibridno upodabljanje, zaznavanje površij, izris v teksturo
Published in DKUM: 15.07.2014; Views: 2124; Downloads: 307
Full text (33,24 MB)

Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo algoritem stiskanja domenskih zaporedij slik. Pojem domenskega zaporedja slik pri tem predstavlja opis za vsebinsko povezana, urejena zaporedja slik, ki opisujejo bodisi časovni bodisi prostorski potek spremembe poljubne domene. Teoretični opis v praksi združuje dve, za naš algoritem, sorodni nalogi: stiskanje časovnih zaporedij slik, torej videov, ter stiskanje prostorskih zaporedij slik, na primer naborov medicinskih slik, zajetih s tehnologijo CT ali MRI. V disertaciji opišemo strukturo in delovanje algoritma, ki omenjeni problem rešuje s projekcijo v prostor osnovnih komponent. Najprej predstavimo matematično ozadje, ki je osnova za, v statistiki pogosto uporabljeno, metodo analize osnovnih komponent. Prav ta je izhodišče za izračun projekcijskih prostorov, v katerih je možno predstaviti slike dane domene, pri čemer ni pomembno, za kakšno vrsto zaporedja slik gre. Da bi razširili neodvisnost od domene, ki jo zagotavlja izhodiščna matematična metoda, na nivo algoritma stiskanja, je prvi pomemben korak izbira podzaporedja slik, ki so osnova za izračun projekcijskih prostorov. Za to nalogo uporabimo dvokriterijski algoritem, ki izbira slike - imenujemo jih bazne slike - glede na medsebojno odstopanje in oddaljenost v vhodnem zaporedju. Iz izbranega zaporedja baznih slik določimo zaporedje projekcijskih prostorov glede na v disertaciji uveden koncept, po katerem sledeče si projekcijske prostore določamo na osnovi množic baznih slik, ki imajo vsaj en skupni element. Kot analogijo konceptu drsečega okna tak pristop opišemo kot ''drseč lasten prostor''. Vzporedno uvedemo način izračuna projekcijskih prostorov, ki omogoča kasnejšo rekonstrukcijo vhodnih podatkov z bistveno manjšim računskim bremenom. To dosežemo z vključitvijo vmesnih računskih rezultatov v stisnjeno predstavitev podatkov, pri čemer je vpliv na stopnjo stiskanja zanemarljiv. V eksperimentalni analizi podamo primerjavo med razvitim algoritmom, do sedaj najpogosteje uporabljeno metodo s projekcijo v prostor osnovnih komponent, in standardom H.264. Tako dokažemo, da algoritem po vizualni kakovosti ne presega le prejšnje metode, ampak se v njej, kakor tudi v stopnji stiskanja, lahko primerja celo s H.264. Rezultate eksperimentov nadalje potrdimo v teoretični analizi, kjer formalno dokažemo prednosti razvitega algoritma in ocenimo tudi vpliv kontrolnih parametrov metode na učinkovitost stiskanja.
Keywords: algoritmi, izgubno stiskanje, stiskanje zaporedij slik, stiskanje videoposnetkov, slike DICOM, PCA, analiza osnovnih komponent, lasten prostor, projekcija v lasten prostor, lasten vektor
Published in DKUM: 23.05.2014; Views: 2538; Downloads: 232
Full text (15,39 MB)