| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 204
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Optimizacija slikovnih operatorjev za segmentacijo mikroskopskih slik
Tomaž Avberšek, 2018, master's thesis

Abstract: Delo obravnava obdelavo mikroskopskih slik celic oz. tkiv na podlagi večstopenjske digitalne obdelave slik. Namen je bila optimizacija morfoloških operatorjev za segmentacijo mikroskopskih slik. V delu sta uporabljena Bayesova segmentacija in genetski algoritem pri iskanju dobrega kromosoma za optimiziranje rezultatov slikovne segmentacije. Pri učenju in testiranju smo uporabili slike modro in rjavo obarvanih celic z merilno skalo 50 μm. Učno množico je sestavljalo sedem, testno pa enajst slik velikosti 2088 x 1550 pikslov. Natančnost segmentacije je bila boljša pri rjavih pikslih in je v povprečju dosegla 76 odstotkov pri metriki pravilno pozitivno zaznanih pikslov. Z 51 odstotki pri isti metriki se je segmentacija modrega razreda odrezala precej slabše.
Keywords: genetski algoritem, segmentacija, celice, optimizacija, Bayes
Published: 24.08.2018; Views: 712; Downloads: 71
.pdf Full text (3,38 MB)
This document has many files! More...

32.
DOLOČANJE ODMERKA FITOFARMACEVTSKEGA SREDSTVA Z UPORABO MEHKEGA ODLOČITVENEGA MODELA
Peter Berk, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Pri procesu nanašanja fitofarmacevtskega sredstva, pomešanega z vodo (škropilna brozga) v predpisani koncentraciji, s klasičnimi pršilniki za kemično varstvo krošenj dreves v sadovnjaku se uporabljajo standardni modeli za izražanje odmerkov fitofarmacevtskega sredstva in se pri tem ne upoštevajo karakteristične lastnosti krošenj dreves v sadovnjaku. Rezultat takšnih modelov je nekontrolirano krmiljenje količine škropilne brozge skozi posamezne šobe na krošnjo drevesa. V doktorski disertaciji predstavljamo avtonomni sistem, ki omogoča nadzorovano krmiljenje količin brozge skozi šobe na različnih segmentih krošnje drevesa. Avtonomni sistem temelji na mehkem odločitvenem modelu, v katerega smo, zaradi preciznejšega krmiljenja količin brozge, vključili informacijo o ocenjeni vrednosti listne površine. Ocenjeno vrednost listne površine na segmentih krošnje drevesa smo ovrednotili na osnovi ročnih meritev, laserskega merilnega sistema in programskega algoritma, s katerim smo omogočili tridimenzionalno rekonstrukcijo krošnje drevesa. V eksperimentu v sadovnjaku smo za ovrednotenje listne površine zajeli različne starosti in sorte jablan ('zlati delišes', 'jonagold' in 'gala'). Z uporabo regresijske metode smo ocenili zvezo med dvema odvisnima spremenljivkama (digitalno število zadetkov odbitih laserskih žarkov in digitalna prostornina krošnje drevesa) in eno neodvisno spremenljivko (listna površina, ročno izmerjena). Glede na razmerje med številom oblakov točk in listne površine smo ugotovili, da znaša maksimalna vrednost korelacijskega koeficienta 0,878. Sestavni del mehkega odločitvenega modela je predstavljal mehki logični algoritem za krmiljenje tripoložajnih elektromagnetnih ventilov v pulznoširinskem načinu, ki smo jih namestili na prototip aksialnega pršilnika. Rezultati so pokazali, da lahko z mehkim odločitvenim modelom omogočimo krmiljenje količin škropilne brozge v točno določenem območju glede na ocenjeno vrednost listne površine, zato bo ta model v bližnji prihodnosti predstavljal močno orodje pri zmanjševanju porabe fitofarmacevtskih sredstev za varstvo rastlin.
Keywords: fitofarmacevtsko sredstvo, merjenje, krmiljenje, algoritem, krošnja drevesa
Published: 26.07.2018; Views: 968; Downloads: 84
.pdf Full text (12,84 MB)

33.
AVTOMATIZACIJA ODLOČANJA: PRIHODNOST SODIŠČ?
Nina Marin, 2018, master's thesis

Abstract: Digitalna tehnologija je postala nepogrešljiv del vseh področij in vidikov tako zasebnega kot javnega življenja in posega tako v prosti čas kot v sfero podjetništva. Takšne avtomatizirane sisteme uporabljajo banke, delodajalci, zdravstvene ustanove, podjetja idr. Posamezniki so vse pogosteje podvrženi avtomatizaciji, vprašanje pa je, v kolikšni meri se tega zavedajo. Z vnosom zahtevanih podatkov v posamezne obrazce npr. na banki, računalnik sam na podlagi algoritmov odloči o tem, ali je nekdo upravičen da pridobi kredit ali ne. Pri tem se zastavlja vprašanje, v kolikšni meri lahko pride pri takšnem odločanju do diskriminacije na podlagi posameznih vnešenih podatkov, ki jih algoritem ovrednoti različno. Razvoj avtomatizacije in umetne inteligence pa gre celo tako daleč, da lahko pričakujemo avtomatizacijo tudi na sodiščih, vprašanje pa je, v kolikšni meri lahko do tega pride. Mnogi so pri tem zaskrbljeni, kaj avtomatizacija odločanja pomeni za pravnike in ali lahko ogrozi poklic pravnika, saj npr. v nekaterih odvetniških pisarnah v Združenih državah Amerike že uporabljajo sistem algoritmov, ki stranki preko izpolnjenega spletnega obrazca sporoči, ali je v določeni zadevi primeren posvet pri odvetniku in pravno postopanje ali ne. Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR - General Data Protection Regulation), ki je bila sprejeta 27. aprila 2016 in se je pričela uporabljati 25. maja 2018, vsebuje pomembne določbe, ki urejajo področje avtomatiziranega odločanja. Oddelek 4 drugega poglavja ima naslov Pravica do ugovora in avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev, ki v členih 21 in 22 določa, kdaj lahko posameznik ugovarja obdelavi osebnih podatkov in kdaj je mogoče avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev, vključno z oblikovanjem profilov. V skladu z 22. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da zanj ne velja odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, ki ima pravne učinke v zvezi z njim ali na podoben način nanj znatno vpliva. Nadalje pa je določeno, da se omejitev iz prvega odstavka ne uporablja, če veljajo določene izjeme. Moja magistrska naloga bo napisana na podlagi predhodno opravljene raziskave o tem, kako se avtomatizacija in avtomatizirano odločanje uporablja v praksi, kje se že uporablja in v katerih postopkih se že uporablja, kakšne so njene prednosti in slabosti, kakšne spremembe na tem področju lahko pričakujemo po pričetku uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov in ali je možna avtomatizacija odločanja na sodiščih ter v kolikšni meri.
Keywords: avtomatizacija, avtomatizacija odločanja, umetna inteligenca, Splošna uredba o varstvu podatkov, algoritem, oblikovanje profilov
Published: 20.07.2018; Views: 766; Downloads: 154
.pdf Full text (622,30 KB)

34.
Implementacija metod iskanja najkrajše poti za optimizacijo povezovanja v socialnih omrežjih
Tadej Hertiš, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavljamo problem iskanja najkrajše poti v socialnih omrežjih na podlagi pregleda, analize in implementacije metod iskanja najkrajše poti. Izdelan je bil sistematičen pregled literature kot podlaga za identificiranje najpogosteje uporabljenih metod iskanja najkrajše poti v analizi socialnih omrežij. Predstavljena je implementacija dveh poglavitnih metod iskanja najkrajše poti: Dijkstrov in Bellman-Fordov algoritem. Na podlagi implementacije sta bila izvedena eksperiment učinkovitosti delovanja algoritmov in primerjalna analiza. Na praktičnem primeru realnega socialnega omrežja je prikazana uporaba tradicionalnih metod iskanja najkrajše poti za izračun metrik v analizi socialnih omrežij. Ugotovljeno je bilo, da se Dijkstrov algoritem zaradi preprostejše implementacije izvaja hitreje kot Bellman-Fordov algoritem. Na velikih socialnih omrežjih se za hitrejše iskanje najkrajše poti uporabljajo hevristični pristopi in združevanje vozlišč v skupine. Prav tako Dijkstrov in Bellman-Fordov algoritem za iskanje najkrajše poti v socialnih omrežjih ne podpirata nekaterih vrst komunikacijskih povezav med uporabniki.
Keywords: problem iskanja najkrajše poti, Dijkstrov algoritem, Bellman-Fordov algoritem, socialno omrežje, analiza socialnih omrežij
Published: 17.07.2018; Views: 610; Downloads: 134
.pdf Full text (1,24 MB)
This document has many files! More...

35.
Analiza delovanja groverjevega kvantnega algoritma v različnih simulatorjih na osebnem računalniku
Anton Pečečnik, 2018, master's thesis

Abstract: Predmet magistrskega dela je študija algoritmov kvantnega računalništva, njihova uporaba in primerjava s klasičnimi algoritmi, ki tečejo na Turingovem stroju. Poudarek je na študiji in predstavitvi delovanja Groverjevega kvantnega algoritma za iskanje v neurejenih podatkovnih bazah ter uporabi le-tega na področjih, kjer potrebujemo hitro iskanje. Prav tako smo v nalogi podrobno predstavili teoretične koncepte kvantne mehanike in kvantnega računalništva, saj je dobro poznavanje teh ključno za uporabo in razumevanje kvantnih algoritmov. Pri študiji Groverjevega iskalnega algoritma smo predstavili grafično simulacijo delovanja algoritma na neurejeni podatkovni bazi, kjer smo sproti ocenjevali število potrebnih računskih operacij in izdelali primerjavo s klasičnimi iskalnimi algoritmi. Opisali smo tudi nekaj javno dostopnih kvantnih simulatorjev in njihove meritve vključili v analizo rezultatov. Groverjev algoritem smo preizkusili na IBM-ovem kvantem procesorju. Podrobno smo predstavili uporabljen kvantni procesor ter pridobljene rezultate.
Keywords: kvantno računalništvo, kvantni algoritem, Groverjev algoritem, kvantni bit, superpozicja, interferenca, dekoherenca, kvantna mehanika, simulacija kvantnega računalnika
Published: 26.06.2018; Views: 447; Downloads: 84
.pdf Full text (2,00 MB)

36.
Uporaba algoritmov inteligence rojev za rešitev problema dostavnih vozil
Urban Hlastec, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali in implementirali algoritem umetne kolonije čebel za reševanje problema dostavnih vozil z več skladišči. Zanimalo nas je, kako so algoritmi s področja inteligence rojev ustrezni in uporabni za reševanje optimizacijskih problemov. V nalogi smo združili algoritem umetne kolonije čebel ter algoritem za reševanje problema dostavnih vozil. Primerjali smo tudi rezultate pred optimizacijo različnih spremenljivk in po in tako ugotovili, kaj najbolj vpliva na hitrost reševanja problemov ter za kakšno ceno. Z eksperimentalnim delom smo potrdili, da je algoritem umetne kolonije čebel ustrezen za reševanje tovrstnih problemov.
Keywords: algoritmi, inteligenca rojev, problem dostavnih vozil, optimizacija, algoritem čebel
Published: 13.03.2018; Views: 646; Downloads: 84
.pdf Full text (4,27 MB)

37.
Zasnova in optimizacija hidravličnega pogona mehanizma Kaplanovega gonilnika
Rok Štancer, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava zasnovo in optimizacijo hidravličnega pogona mehanizma Kaplanovega gonilnika. Na začetku magistrskega dela so na kratko predstavljene različne vodne turbine in njihove značilnosti. Podrobno je predstavljeno delovanje Kaplanovega gonilnika in delovanje vseh sil, ki bistveno vplivajo na izračun velikosti hidravličnega pogona. Opisano je delovanje genetskega algoritma, s katerim je potekala optimizacija mehanizma in hidravličnega pogona. Preračun in optimizacija obstoječega gonilnika je bila izvedena v programu Matlab. Optimizacija z vidika iskanja oblike mehanizma znotraj podanih omejitev, pri katerem za odpiranje in zapiranje gonilnih lopat porabimo najmanj dela, je bila uspešna. S tem pa je bila preverjena tudi kakovost rešitve obstoječega gonilnika.
Keywords: Kaplanov gonilnik, ročični mehanizem, hidravlični pogon, optimizacija, genetski algoritem
Published: 05.03.2018; Views: 676; Downloads: 3
.pdf Full text (7,11 MB)

38.
Skalarni produkt v računalniški grafiki
Maja Šalamun, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska seminarska naloga je sestavljena iz petih poglavij. Prvo poglavje je namenjeno ponovitvi osnovnih pojmov o vektorjih. V drugem poglavju je predstavljen skalarni produkt dveh vektorjev , s poudarkom na posplošitvi skalarnega produkta na poljuben vektorski prostor. Geometrijski interpretaciji skalarnega produkta je v celoti namenjeno tretje poglavje, ki se navezuje na dolžino vektorja (normo), razdaljo, pravokotnost in kot med vektorjema. Sledi poglavje o ortogonalnih in ortonomiranih množicah, kjer je izpostavljen Gram-Schmidtov algoritem kot postopek konstrukcije baze iz ortogonalnih vektorjev, poleg tega je omenjen še ortogonalni komplement. V zadnjem poglavju je predstavljena uporaba skalarnega produkta v računalniški grafiki. Trditve tega poglavja so podkrepljene s slikovnim materialom. Sklepna ugotovitev kaže na to, da je skalarni produkt matematična operacija, ki je v velikem obsegu vključena v vsa orodja računalniške grafike, kamor sodi tako programska kot strojna oprema, pri čemer velja omeniti, da gre v večini primerov za relativno nezahtevne računske operacije.
Keywords: vektorji, skalarni produkt, norma, ortogonalni vektroji, Gram-Schmidtov algoritem, geometrijski pomen skalarnega produkta, skalarni produkt v računalniški grafiki
Published: 10.11.2017; Views: 1240; Downloads: 76
.pdf Full text (682,87 KB)

39.
Določitev materialnih parametrov zaprto-celične pene pri tlačni obremenitvi
Luka Vodišek, 2017, master's thesis

Abstract: Zaradi uporabnih lastnosti kovinskih pen jih inženirji vse pogosteje vključujejo v nove izdelke. Njihove materialne lastnosti lahko navdano določijo z eksperimentalnimi preizkusi, saj so matematični modeli pen na podlagi enostavnih standardnih testov skoraj nedoločljivi. V tej nalogi se bomo seznanili z drugim načinom, kjer bomo materialne lastnosti določili tako, da bomo dva različna eksperimenta poskušali ponoviti s trdnostno analizo po metodi končnih elementov. Okvirne vrednosti so dane, vendar pa bi iskanje rešitev po vseh spremenljivkah trajalo predolgo, če bi jih spreminjali ročno, zato si bomo pomagali z genetskimi algoritmi in programom, ki to spreminja sam, oziroma se uči iz prejšnjih rešitev in išče boljše. Ker smo obravnavali dva eksperimenta, bomo tudi rešitve ocenjevali po dveh kriterijih, zato bomo potrebovali Paretto fronte, ki jih bomo dobili s pomočjo algoritma NSGA II. Metoda, po kateri smo v tej nalogi iskali najboljše rešitve, se je izkazala za dobro, predvsem obetavna je optimizacija po več parametrih. Ker ima še veliko možnosti za nadgradnjo, lahko vključimo večje število spremenljivk in večje število parametrov optimiziranja z dodajanjem različnih enostavnih preizkusov. Za komercialno uporabo bi bilo treba raziskati, kateri preizkusi dajejo najboljše rezultate. Obravnavani način določanja materialnih lastnosti s pomočjo eksperimentalnih poizkusov ter ponovitvijo v simulacijskem okolju ima velik potencial, ki se lahko razširi tudi na druge materiale, ne le na kovinske pene.
Keywords: aluminijeva zlitina, kovinska pena, materialni model, ABAQUS, genetski algoritem, NSGA II
Published: 07.11.2017; Views: 715; Downloads: 93
.pdf Full text (2,12 MB)

40.
Vizualizacija uspešnosti evolucijskega računanja v programskem jeziku JavaScript
Matic Blagus, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga prikazuje potek izdelave vtičnika Javascript za vizualizacijo poteka delovanja evolucijskih algoritmov. Namen vizualizacije je boljše razumevanje delovanja algoritmov in pomoč pri iskanju napak. Z uporabo vtičnika tudi analiziramo nekaj primerov reševanje problemov z evolucijskimi algoritmi.
Keywords: javascript, evolucijski algoritem, evolucijsko računanje, vizualizacija
Published: 27.10.2017; Views: 929; Downloads: 116
.pdf Full text (2,34 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica