| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 204
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
Evolucijski algoritmi za učenje agenta umetne inteligence pri igranju splošnih videoiger
Matjaž Vöröš, 2019, master's thesis

Abstract: Videoigre so elektronske igre, ki z uporabnikovo pomočjo na zaslonu pokažejo vizualno povratno informacijo izbranih potez. Njihov osnovni namen je zabava in krajšanje časa. V zadnjih petih letih se je z mednarodnim tekovanjem inteligentnih agentov za igranje iger (angl. General Video Game AI competition; v nadaljevanju GVGAI) začelo novo poglavje. Tekmovanje GVGAI od udeležencev zahteva stvaritev agenta, ki s pomočjo optimizacijskih algoritmov poskuša doseči najboljši možen rezultat. Ker se nam je tekmovanje GVGAI zdelo zelo zanimivo, smo se odločili ustvariti agenta, ki s pomočjo evolucijskih algoritmov pri igranju videoiger, doseže kar se da dober rezultat. Agenta smo zasnovali po pregledu obstoječih optimizacijskih algoritmov. Za razliko od ostalih agentov, naš agent uporablja diferencialno evolucijo, ki še ni bila prikazana na tekmovanjih GVGAI. Dobljene rezultate primerjamo s pomočjo primerjalnega preizkusa GVGAI, vidimo pa da je naš agent statistično signifikantno boljši od večine, a obstaja prostor za napredek.
Keywords: evolucijski algoritem, videoigre, optimizacija, agent, igranje splošnih videoiger
Published: 21.06.2019; Views: 750; Downloads: 77
.pdf Full text (11,19 MB)

22.
Bayesovi pristopi ocenjevanja dinamičnih sistemov za potrebe napovedovanja dinamike pretovora pristanišč
Marko Intihar, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Napovedovanje še nerealiziranih dogodkov kot je na primer prediktivna analitika povpraševanja po količini blaga oz. storitev, je današnja vsakdanja praksa za večino subjektov industrije. Pristaniška dejavnost tukaj ni izjema, saj je potrebno zagotavljati kvalitetne napovedi bodočega pretovora pristanišč, ki so osnova za uspešno planiranje pristaniških dejavnosti. V doktorski disertaciji je prikazan algoritem, ki združuje izbrano paleto paradigm iz področja statistike in ekonometrije, z namenom zagotavljanja natančnih napovedi bodoče dinamike pristaniškega tovora. Ideja algoritma temelji na modeliranju časovne vrste izhoda ob upoštevanju izbranih vhodov, ki jih sestavljajo ustrezni ekonomski kazalniki. Le ti so predhodnje izbrani s selekcijsko proceduro in predimenzionirani z namenom zmanjševanja računske kompleksnosti in ohranjanja koristnih informacij osnovnih časovnih vrst. Algoritem kombinira MC simulacijo za selekcijo osnovnega nabora kazalnikov, ter izračun dinamičnih faktorskih modelov z uporabo EM algoritma in Kalmanovega filtra. Ti modeli se uporabljajo kot vhodi v ARIMAX modele časovne vrste opazovanega procesa. Celotni mehanizem pa povezuje pet-fazna procedura, ki preigrava različne strukture kandidatov ARIMAX modelov, in na koncu izbere enega kandidata za izbrani pretovor pristanišča. Končni kandidat je robusten in izpolnjuje temeljne statistično-ekonometrične teste, ter je predvsem zmožen zagotavljati zadovoljivo natančne napovedi. Dani algoritem je bil apliciran na realne podatke izbranega pristanišča. Nato smo izvedli komparativno analizo, v kateri dobljene rezultate primerjamo z napovedmi nekaterih standardnih modelov časovnih vrst. Analiza razkriva uporabnost apliciranega algoritma in nakazuje na koristno uporabo v praksi.
Keywords: Pretovor pristanišč, časovne vrste, prediktivna analitika, MC simulacija, Dinamična faktorska analiza, EM algoritem, Box-Jenkins modeli, makroekonomski indikatorji
Published: 11.04.2019; Views: 821; Downloads: 123
.pdf Full text (3,26 MB)

23.
Porazdeljen sistem na osnovi spletnega brskalnika in stohastičnega algoritma
Niko Kovačič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo zasnovali in implementirali porazdeljen sistem, ki s pomočjo spletnega brskalnika ter programskega jezika JavaScript rešuje problem neperiodičnih binarnih zaporedij z nizkimi avtokorelacijami (LABS) s stohastičnim algoritmom samo izogibajočega sprehoda (SAW). V nalogi smo predstavili različne tipe porazdeljenih sistemov in kakšne cilje morajo izpolniti, da je njihova izgradnja vredna truda. Opisali smo osnovne lastnosti problema LABS in algoritma SAW za njegovo reševanje. Na koncu smo predstavili še rezultate večmesečnega testiranja porazdeljenega sistema. Z pridobljenimi podatki smo ponovno izračunali enačbo zaključnega pogoja, s katero bi lahko ob omejenih razpoložljivih virih vseeno lahko v nadaljevanju testiranja daljših sekvenc našli najboljše rešitve.
Keywords: porazdeljen sistem, spletni brskalnik, stohastični algoritem SAW
Published: 14.02.2019; Views: 460; Downloads: 53
.pdf Full text (2,31 MB)

24.
Kvantno računalništvo in Groverjev algoritem
Tinkara Marčec, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava teoretičen pristop k razumevanju kvantnega računalništva in opisuje kvantni algoritem kot primer uporabnosti hitro se razvijajočega področja. Delo je razdeljeno na štiri dele. V prvem delu je podrobneje opisana matematična podlaga, potrebna za razumevanje kvantnega računanja, ki obsega kompleksna števila, vektorske prostore in razširitve ter linearne transformacije. Drugi del opisuje fizikalne osnove in temeljne definicije ter razlage kvantne mehanike, iz katere se razvija področje kvantnega računalništva. Kvantni mehaniki sledi poglavje kvantnega računalništva, v katerem so predstavljeni osnovni koncepti in elementi, s katerimi je možno graditi kvantne algoritme. Predstavljen je tudi model kvantnega računanja, katerega se poslužujejo raziskovalci in razvijalci na področju odkrivanja novih kvantnih algoritmov. V zadnjem delu magistrske naloge je opisan Groverjev algoritem, eden izmed prvih kvantnih algoritmov, ki prikazuje uporabnost kvantnega računalništva v prihodnosti.
Keywords: linearne transformacije, kvantno računalništvo, kubit, kvantna vrata, kvantno vezje, Groverjev algoritem
Published: 08.01.2019; Views: 546; Downloads: 90
.pdf Full text (653,07 KB)

25.
Algoritem za hidrodinamiko zglajenih delcev v 2D prostoru
Jernej Haložan, 2018, master's thesis

Abstract: V tem magistrskem delu obravnavamo algoritem za hidromehaniko zglajenih delcev v 2D prostoru. Algoritem je bil sprva razvit za probleme na področju astrofizike, kasneje pa se je uveljavil kot algoritem za simulacije tekočin. Glavna lastnost algoritma je interpolacija veličin simuliranega fizikalnega pojava s sistemi delcev. S tem se razlikuje od algoritmov, ki simulirajo fizikalne pojave s topološkimi mrežami. Predstavimo teoretično podlago algoritma v 2D prostoru in izvedbo na praktičnem primeru simulacije tekočine v 2D prostoru.
Keywords: algoritem, hidrodinamika zglajenih delcev, simulacija tekočin, računalniška simulacija, interpolacija
Published: 21.12.2018; Views: 752; Downloads: 108
.pdf Full text (1,04 MB)
This document has many files! More...

26.
Uporaba optimizacijskih algoritmov za izbiro obratovalnih stanj pri izračunu zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega sistema
Luka Urbanc, 2018, master's thesis

Abstract: Za zagotovitev zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega sistema (EES), mora imeti upravljalec elektroenergetskega sistema na voljo podatke o zanesljivosti obratovanja EES. Že nekaj let se podatke pridobi z izračuni v programskim orodju NEPLAN. Eden izmed vhodnih podatkov za izračun zanesljivosti obratovanja v NEPLAN-u je tudi obratovalno stanje EES (proizvodnja, poraba in prenos el. energije). Ker vsaka kombinacija proizvodnje, porabe in prenosa predstavlja svoje obratovalno stanje, je treba določiti karakteristična obratovalna stanja EES. Karakteristično obratovalno stanje se lahko določi iz vnaprej določenih meja pasov moči iz niza podatkov (proizvodnja, poraba in prenos el. energije). V magistrski nalogi so določena karakteristična obratovalna stanja, ki služijo za nadaljnjo analizo zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega sistema. Obratovalna stanja so določena z uporabo različnih optimizacijskih algoritmov (DE, GA in PSO) v programskem paketu MATLAB. Predstavljena je primerjava določitve različnega števila karakterističnih obratovalnih stanj.
Keywords: GA, DE, PSO, optimizacijski algoritem, EES, zanesljivost
Published: 21.12.2018; Views: 555; Downloads: 58
.pdf Full text (2,08 MB)

27.
Uporaba prefiksnih kod za stiskanje Hammingove kode
Valentin Kerman, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Medtem ko se vsebolj zanašamo na prenos podatkov preko raznovrstnih komunikacijskih omrežij, postaja pomembno tudi učinkovito preverjanje njihove pravilnosti. V ta namen uporabljamo kode za odkrivanje in popravljanje napak, ki pa v podatke vnašajo redundanco in posledično zmanjšujejo gostoto informacije. To diplomsko delo se osredotoča na možnosti povečanja gostote zapisa z uporabo prefiksnih kod. V ta namen smo preučili več načinov stiskanja podatkov in preverili njihovo učinkovitost pri stiskanju Hamingove kode. Z rezultati smo pokazali, da takšen pristop omogoča zmanjšanje potrebne količine podatkov, vendar je slednje zelo odvisno od vhodnega niza.
Keywords: Popravljanje napak, Hammingovo kodiranje, Shannon-Fano algoritem, Huffmanov algoritem
Published: 21.11.2018; Views: 680; Downloads: 95
.pdf Full text (1,03 MB)

28.
Evolucijski algoritem za poravnavo sekvenc
Adel Bureković, 2018, master's thesis

Abstract: Poravnava bioloških sekvenc je računsko kompleksen problem, pri katerem skušamo z različnimi pristopi pridobiti čim bolj optimalno poravnavo. Namen magistrskega dela je bil predstaviti reševanje problema poravnave bioloških sekvenc s pomočjo evolucijskega algoritma. Ker je problem lahko časovno zahteven, smo algoritem implementirali s programskim jezikom C++. Naš algoritem smo primerjali s programskim orodjem Clustal X na skupinah sekvenc DNK in skupinah sekvenc proteinov, ki smo jih pridobili iz podatkovne baze BAliBase. Z našim algoritmom smo se v nekaterih primerih dokaj približali rezultatom programskega orodja Clustal X.
Keywords: evolucijski algoritem, poravnava sekvenc DNK, poravnava sekvenc proteinov
Published: 19.10.2018; Views: 561; Downloads: 270
.pdf Full text (1,30 MB)

29.
Paralelni razveji in omeji algoritem BiqMac Solver
Alen Vegi Kalamar, 2018, master's thesis

Abstract: Problem maksimalnega prereza je primer NP težkega problema. To pomeni, da ne poznamo učinkovitega polinomskega algoritma za reševanje problema za poljuben graf in domnevamo, da tudi ne obstaja. Kljub temu obstajajo pristopi, kako reševati problem do optimalnosti. V kolikor poznamo učinkovite hevristike in poenostavitve problema, je primeren pristop algoritem razveji in omeji. Rendl, Rinaldi in Wiegele so z uporabo različnih poenostavitev, dualne teorije, aproksimacijskih algoritmov in hevristik razvili učinkovit algoritem razveji in omeji z imenom BiqMac Solver, ki optimalno reši problem maksimalnega prereza tudi za večje grafe. Zaradi strukture je algoritem primeren, da ga implementiramo za paralelno izvajanje. Namen magistrskega dela je predstavitev algoritma BiqMac in njegova paralelna implementacija.
Keywords: maksimalen prerez grafa, semidefinitno programiranje, hevristike, algoritem razveji in omeji, paralelno računanje
Published: 04.10.2018; Views: 600; Downloads: 99
.pdf Full text (908,74 KB)

30.
Uporaba tehnik algoritemskega načrtovanja in informacijskega modeliranja gradbenih objektov (BIM) pri izdelavi variant občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN)
Tamara Arcet, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana izdelava dveh različnih variant razporeditve gradbenih parcel po treh različnih postopkih na območju, kjer je predviden občinski podrobni prostorski načrt - OPPN. Predstavljena je definicija OPPN-ja, lastnosti in pomen BIM-modeliranja s primeri uporabe v praksi, zgodovina razvoja in pomen algoritemskega načrtovanja, ter razlaga genetskega algoritma. V praktičnem delu so opisani postopki izdelave variant po treh pristopih, ki so klasičen CAD-pristop, BIM-pristop ter združitev algoritemskega načrtovanja z BIM-modelom. Izmed vseh treh pristopov nas je zanimalo kateri je najboljši s časovnega vidika izdelave variant, koliko informacij je možno vnesti v model in kateri pristop ponuja najbolj kvaliteten končni izdelek. Ugotovili smo, da algoritemsko načrtovanje omogoča najhitrejšo izdelavo variant, vendar pa je njegova uporaba ekonomična le ob izdelavi velikega števila variant, ob uporabi obstoječega algoritma ali ob reševanju zahtevnejšega problema. Vnos informacij je bil možen le v drugem in tretjem pristopu, kjer smo izdelali interaktiven BIM-model. Kvalitete končnih rešitev so bile zelo podobne, vendar algoritem omogoča najboljšo optimizacijo.
Keywords: algoritemsko načrtovanje, informacijsko modeliranje gradbenih objektov (BIM), parametričnost, genetski algoritem
Published: 28.09.2018; Views: 558; Downloads: 72
.pdf Full text (3,43 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica