Search the digital library catalog

Abstract: Hmelj (Humulus lupulus L.) je dvodomna trajnica, ki obrodi enkrat letno, njegova uporaba, ki je omejena predvsem na pivovarsko industrijo, pa poteka skozi celotno leto. Zaradi navedenega je uporaba svežega hmelja skozi leto praktično nemogoča, zato je izjemnega pomena ohraniti kakovost hmelja na kar se da visoki ravni. V sklopu doktorske disertacije smo ovrednotili vpliv različnih pogojev skladiščenja (anaerobno/aerobno, 4 °C/sobna T) na vsebnost alfa-kislin, beta-kislin, eteričnega olja, komponent eteričnega olja in na vrednost HSI-ja, v šestih različnih sortah (Celeia, Aurora, Bobek, Styrian Gold, Savinjski golding in Styrian Wolf), v obliki storžkov in peletov. Navedene parametre smo spremljali dve leti, s čimer smo objavili prve tako obširne in dolgo trajajoče študije o stabilnosti hmelja pod različnimi pogoji na svetu. Prav tako smo s poskusom varjenja piva preučili vpliv postaranega hmelja na kakovost in intenzivnost arome ter grenčice piva in tudi tukaj objavili eno prvih raziskav na področju vpliva postaranega hmelja na kakovost piva. Vsebnost alfa- in beta-kislin, vsebnost eteričnega olja, sestavo eteričnega olja, grenčico in HSI smo analizirali po že vpeljanih metodah, za analizo hmeljne arome piva ter vsebnosti humulinonov in izo-alfa-kislin pa smo vpeljali nove analizne metode. Validacija navedenih metod je predstavljena v sklopu doktorske disertacije. Pri preučevanju vplivov skladiščenja smo ugotovili, da s pogoji skladiščenja vplivamo na kakovost hmelja, ter da s primernim skladiščenjem upočasnimo procese staranja. Za najprimernejše so se izkazali anaerobni pogoji pri nizkih temperaturah (4 °C), za najmanj primerne pa aerobni pogoji pri sobni temperaturi. Pri beta-kislinah in HSI-ju je na njuno vsebnost vplivala tudi oblika hmelja, peleti so se izkazali za obstojnejše. Odstotek vsebnosti n-humulona v alfa-kislinah se skozi skladiščenje ni spreminjal, se je pa spreminjala vsebnost n-lupulona v beta-kislinah v peletih. Razmerje med alfa- in beta-kislinami je pri neoptimalnih pogojih skladiščenja v storžkih naraščalo, v peletih pa se je nižalo. HSI je z naraščanjem časa eksperimenta naraščal, s čimer smo potrdili naraščanje oksidacijskih produktov alfa- in beta-kislin. Naraščanje oksidacijskih produktov se je odražalo tudi v pivu; višji kot je bil HSI hmelja uporabljenega za pripravo piva, nižja je bila kakovost piva. Pri hladno hmeljenem pivu se je, z naraščanjem HSI-ja pri hmelju uporabljenemu za hmeljenje, zniževala intenzivnost in kakovost arome, prav tako vsebnost komponent eteričnega olja. Zniževala se je tudi kakovost grenčice, pri uporabi hmelja s HSI-jem višjim od 0,6 pa smo zaznali prekomerno penjenje. Pri tradicionalnem postopku hmeljenja postaran hmelj manj vpliva na samo kakovost piva, sploh kadar imamo dolg čas vrenja hmelja. Se pa predvsem na aromi zazna prisotnost oksidacijskih produktov, ki v pivo vnesejo vonj po postaranem in oksigeniranem. Na podlagi rezultatov smo tako postavili mejo za kakovosten hmelj, ki ne vpliva negativno na aromo in grenčico piva. Pri hladnem hmeljenju je ta meja 0,4 pri Aurori in Celei ter 0,5 pri Styrian Wolfu, pri tradicionalnem hmeljenju pa je ta meja 0,5. Doktorsko delo tako predstavlja obsežen vpogled v spremembe kemijske sestave pri različnih načinih skladiščenja in spremembe na aromi in grenčici piva pripravljenega s postaranim hmeljem.
Keywords: postaran hmelj, kakovost piva, alfa-kisline, beta-kisline, HSI, eterično olje hmelja
Published in DKUM: 30.11.2023; Views: 610; Downloads: 77
Full text (9,69 MB)

Abstract: V zaključnem delu raziskujemo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri članih generacije alfa. IKT se hitro razvija, zato jo otroci začnejo uporabljati vedno hitreje. Pojavi se vprašanje glede najprimernejšega posredovanja starša pri otrokovi uporabi IKT, saj so oni tisti, ki v največji meri odločajo o načinu in ravni otrokove interakcije s tehnologijo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, katere oblike IKT člani generacije alfa najpogosteje uporabljajo, na kakšen način in s katerim namenom ter kako starši posredujejo pri otrokovi uporabi IKT in kako vplivajo nanjo. To smo preverili z vprašalnikom, na katerega je svoje odgovore podalo 274 respondentov. Vzorec vprašalnika je zajemal starše otrok, rojenih od leta 2010 do danes. Skozi tri raziskovalna vprašanja smo ugotovili določene trende uporabe IKT pri otrocih, in sicer da je pametni telefon najbolj priljubljena oblika IKT pri otrocih, medtem ko sta računalnik in tablica najmanj priljubljeni obliki. Ugotovili smo tudi, da obstajajo nekateri dejavniki, ki vplivajo na otrokovo uporabo IKT. Starost je pomemben dejavnik, ki določa pogostost otrokove uporabe IKT. Pri dejavnikih, kot so spol otroka, število otrok v družini in izobrazba starša, smo ugotovili, da vplivajo na otrokovo uporabo IKT le v nekaterih primerih, medtem ko starost starša nima značilnega vpliva na otrokovo uporabo IKT. Prav tako smo ugotovili, da se s pogostostjo uporabe IKT pri starših poveča tudi uporaba IKT pri otrocih. Glede na rezultate raziskave lahko zaključimo, da na področju Medžimurskega okrožja Republike Hrvaške obstaja generacija alfa.
Keywords: generacija alfa, IKT, perspektiva staršev, vpliv staršev
Published in DKUM: 22.12.2022; Views: 601; Downloads: 90
Full text (1,38 MB)

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Vpliv zaslonskih digitalnih medijev na bralno motivacijo učencev četrtega razreda – generacije alfa, je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega ter empiričnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se tako osredotočili na spoznanja o branju. Kar nekaj pozornosti smo namenili motivaciji za branje in branju ter usvajanju branja v digitalni dobi. Podrobneje smo predstavili tudi novo generacijo otrok, ki jo nekateri imenujejo Homo zappiens. Predstavljeni sta tudi deklaracija iz Stavangerja in Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti. V empiričnem delu magistrske naloge podamo rezultate raziskave, v kateri smo predstavili, kako digitalizacija in hiter razvoj tehnologije vplivata na bralno motivacijo učencev 4. razreda. Rezultate smo pridobili s pomočjo Vprašalnika bralne motivacije za mlajše učence. Pridobljene rezultate smo nato primerjali z rezultati, pridobljenimi s pomočjo istega vprašalnika leta 2006. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitev, da digitalizacija negativno vpliva na bralno motivacijo učencev, saj so rezultati v vseh treh sklopih (interes za branje, zaznavanje branja kot težke aktivnosti, kompetentnost za glasno branje) nižji, kot so bili pri učencih iz leta 2006.
Keywords: pismenost, motivacija za branje, zaslonski digitalni mediji, generacija alfa
Published in DKUM: 26.11.2021; Views: 854; Downloads: 158
Full text (1,74 MB)

Abstract: Astma je kronična vnetna bolezen dihal, pri kateri se pod vplivom različnih dražljajev zožijo dihalne poti, pojavi se njihovo kronično vnetje in nabiranje sluzi v bronhijih. Vse to vodi v oteženo dihanje, občutek stiskanja prsnega koša in kašljanja, predvsem sredi noči ali zgodaj zjutraj. V diplomski nalogi smo se osredotočili na ex vivo proučevanje endokanabinoidnega sistema pri imunskem odzivu bolnikov z astmo in predlagali alternative trenutnim načinom zdravljenja s protivnetnimi (ti. preprečevalci) in bronhodilatornimi (ti. olajševalci) zdravili. Zanimal nas je učinek agonistov in antagonistov kanabinoidnih receptorjev CB1 in CB2 na izražanje citokinov in obeh receptorjev. V ta namen smo v limfoidnih celičnih kulturah bolnikov z astmo in zdravih posameznikov izmerili izražanje genov CNR1, CNR2, IL4, IL5, IL6, IL8, IL10 in CSF2 v odvisnosti od tretiranja z različnimi sintetičnimi kanabinoidi. Da bi ex vivo simulirali vnetno okolje smo celične kulture gojili v prisotnosti dejavnika tumorske nekroze-α (TNF), ki se je v različnih raziskavah izkazal kot pomemben posrednik vnetnega odgovora. Za najbolj optimalne rezultate gojenja celičnih kultur iz vzorcev astmatičnih bolnikov in zdravih posameznikov, smo najprej izvedli optimizacijo koncentracije uporabljenega TNF in časa njegove inkubacije ter optimalne koncentracije uporabljenih sintetičnih kanabinoidov, pri čemer nam je kot merilo služila stopnja izražanja genov. Med samo optimizacijo parametrov nismo potrdili predpostavljene odvisnosti izražanja CNR2 od učinkov TNF, zato načrtovanega tretiranja z njegovimi agonisti in antagonisti nismo izvedli. V celičnih kulturah tretiranih z ACEA (sintetični agonist receptorja CB1) smo pri vzorcih astmatičnih bolnikov izmerili povišano ekspresijo IL5 v primerjavi z netretiranimi celicami in celicami zdravih posameznikov. V astmatičnih vzorcih je bila povišina tudi ekspresija genov CNR1 in IL4 v primerjavi z zdravimi posamezniki, vendar ni bilo učinka ACEA. S tretiranjem celic z AM251 (sintetični antagonist receptorja CB1) smo potrdili, da učinki ACEA dejansko potekajo preko CB1 receptorja. Iz dobljenih rezultatov je mogoče sklepati, da kanabinoidi z učinkom na izražanje citokinov lahko vplivajo na delovanje vnetnega procesa pri bolnikih obolelih za astmo, zato bi lahko v prihodnosti služili kot pomembne farmakološke učinkovine za zdravljenje astme.
Keywords: astma, kanabinoidi, kanabinoidni receptorji, citokini, dejavnik tumorske nekroze alfa, periferne mononuklearne celice, genska ekspresija
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1777; Downloads: 145
Full text (30,70 MB)

Abstract: Začetek magistrskega dela vsebuje predstavitev temeljev in karakteristik programske opreme. Nato opišemo splošne principe testiranja programske opreme in evaluiramo najbolj znane programske metrike. Predstavimo tudi alfa metriko, ki zaradi karakteristik teorije kaosa predstavlja glavno izhodišče za nadaljnjo praktično analizo. Nato izvedemo praktični del, v namen katerega implementiramo lastno aplikacijo, s pomočjo katere na šestdesetih projektih izvedemo statistično analizo. Za projekte izračunamo vrednosti najbolj znanih programskih metrik in alfa metrike. Z analizo na podlagi statističnih zakonov pokažemo, da obstaja povezava med programskimi metrikami, ki merijo atribute kvalitete programske opreme, in alfa metriko, ki bazira na teoriji kaosa. Z dokazom povezave pokažemo, da so karakteristike teorije kaosa dobro izhodišče za merjenje kvalitete programske opreme.
Keywords: programska oprema, kvaliteta programske opreme, programske metrike, alfa metrika, kompleksnost, teorija kaosa
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 1655; Downloads: 183
Full text (2,76 MB)