| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Potencialni alelopatski učinki listnih izvlečkov invazivnih tujerodnih rastlin na rast izbranih ruderalnih vrst
Nuša Kumin, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv vodnih izvlečkov navadne barvilnice (Phytolacca americana L.), japonskega dresnika (Fallopia japonica Houtt.) in peterolistne vinike (Parthenocissus quinquefolia Planch) na kalice sivozelenega muhviča (Setaria pumila L.). Preučevali smo, ali izvlečki iz različno starih listov zavirajo rast sivozelenega muhviča, in ali se koncentracije barvil v listih invazivnih rastlin glede na starost listov (mlajši in starejši) razlikujejo. Po štiritedenskem zalivanju kalic muhviča, ostriženih na enotno višino, z 0,1, 1 in 10 % koncentriranimi vodnimi izvlečki zgoraj naštetih invazivk, smo kalicam izmerili dolžino prirasta in dolžino korenine, prav tako pa smo določili suho in svežo maso vseh kalic po posameznih tretmajih. Ugotovili smo, da so najnižje povprečne vrednosti velikosti kalic in dolžin korenin bile dosežene vedno pri izvlečkih navadne barvilnice ne glede na starost listov; variirala je samo koncentracija izvlečka, pri kateri smo dosegli najnižje povprečne vrednosti.
Keywords: alelopatija, tujerodne invazivne vrste, sivozeleni muhvič (Setaria pumila L.), navadna barvilnica (Phytolacca americana L.), japonski dresnik (Fallopia japonica Houtt.), peterolistna vinika (Parthenocissus quinquefolia Planch)
Published: 09.08.2021; Views: 82; Downloads: 9
.pdf Full text (2,60 MB)

2.
Primerjava ekofizioloških odzivov enoletnih in dvoletnih rastlin česnovke
Katarina Šerc, 2018, master's thesis

Abstract: Vrsta Alliaria petiolata velja za najprepoznavnejšo invazivko gozdov vzhodne Amerike in južne Kanade, kamor se je razširila iz Evrazije. Alliaria petiolata je dvoletnica, za katere je značilno obdobje t.i. enoletne regeneracije. Takrat rastlina izoblikuje bazalno rozeto, ki mora preživeti do prihodnje vegetacijske sezone, v kateri rastlina oblikuje visoke cvetoče poganjke, ki plodijo, rastlina pa s koncem sezone propade. Zaradi razlik v pojavnosti in življenjskem ciklu obeh tipov rastlin, sem pričakovala funkcionalne razlike v med listi. V nalogi sem na terenu proučevala ekofiziološke razlike med listi prvoletne rozete in listi drugoletne cvetoče rastline ter razlike v potencialni alelopatski uspešnosti obeh tipov. Primerjala sem količino klorofila v listu, ocenjeno kod vrednost SPAD, fluorescenco klorofila in prevodnost listnih rež. Pri tem sem spremljala tudi abiotske dejavnike. Ker je za vrsto A. petiolata značilno alelopatsko delovanje, sem s pomočjo biološkega kalitvenega testa (Lepidium test) v laboratoriju potrdila, da je A. petiolata alelopatsko učinkovita. Preverila sem vodne ekstrakte ter hlapljive substance, pri čemer so me zanimale razlike v delovanju alelopatskih učinkovin na kalitev semen in rast kalic testne rastline. Raziskava je bila omejena na spomladanski čas v mesecu maju leta 2017, ko rastline cvetijo, a še ne tvorijo plodov. Terensko delo je zajemalo tri lokacije v Mariboru: Koblarjev zaliv, Mariborski otok in obgozdni rob za trgovinskim centrom v okolici fakultete. Z izvedenimi meritvami sem potrdila, da so rozete v primerjavi s cvetočimi rastlinami fotosintetsko aktivnejše. Tako je v prvem letu življenjskega cikla vrste A. petiolata povečana količina klorofila in prevodnost listnih rež. Prav tako imajo listi prvoletne rozete višjo alelopatsko učinkovitost v primerjavi z učinkovanjem listov cvetoče rastline, kar se je izkazalo tako za hlapljive snovi kot za vodni ekstrakt listov. Razloge za večjo učinkovitost rastlin v prvem letu lahko najdemo v ekološki strategiji vrste, ki mora preživeti prvo leto in nakopičiti dovolj energije, da v drugem letu hitro zraste, zacveti in razvije semena ter tako nadaljuje generacije in ohranja vrsto.
Keywords: Alliaria petiolata, alelopatija, dvoletnice, Lepidium test, ekofiziologija, funkcionalna ekologija
Published: 08.01.2019; Views: 371; Downloads: 44
.pdf Full text (1,50 MB)

3.
ALELOPATSKI VPLIV RAZLIČNIH EKSTRAKTOV IZ SRHKODLAKAVEGA (Amaranthus retrofleksus L.) IN ZRNATEGA MEHIŠKEGA ŠČIRA (Amaranthus cruentus L.) cv.'G6' NA KALITEV IN ZGODNJI RAZVOJ KORUZE (Zea mays L.)
Metka Bauman, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Alelopatija je pojav, kjer rastline in mikroorganizmi proizvedejo alelokemikalije, ki lahko zaviralno ali stimulativno vplivajo na kalitev in zgodnji razvoj rastlin. V sodobnem kmetijstvu je pomembno poznati pozitivne in negativne vplive alelopatije, da jih znamo izkoristiti v različnih načinih pridelave, tudi v združenih setvah. Namen diplomskega dela je proučiti alelopatski vpliv ekstraktov iz suhih delov plevelnega, srhkodlakavega (Amaranthus retrofleksus L.) in zrnatega, mehiškega ščira (A. cruentus L. 'G6') na potek kalitve (kalivost semen, hitrost kalitve, hitrost skupne kalitve) in zgodnji razvoj koruze (dolžina korenine in masa korenine ter nadzemnega dela). V raziskavi je bil proučen vpliv ekstraktov iz različnih delov rastlin (korenine, stebla, listov in socvetja), apliciranih v različnih koncentracijah (100 %, 75 %, 50 %, 25 %). Za kontrolo je bila uporabljena destilirana voda. Ekstrakt iz listov plevelnega ščira v 100-% koncentraciji popolnoma inhibira kalitev koruze, sicer pa je statistično močnejši zaviralni vpliv na kalitev in potek kalitve opazen pri ekstraktih iz zrnatega ščira, zlasti pri ekstraktih iz stebel in listov, apliciranih v višjih koncentracijah (100 % in 75 %). Pozitiven vpliv na maso korenin in nadzemnega dela koruze imajo ekstrakti iz korenin plevelnega ščira (75- in 25 % koncentracija) in ekstrakti iz korenin zrnatega ščira aplicirani v 50- ter 25-% koncentraciji. Na beležene mase imajo značilen negativni učinek ekstrakti višjih koncentracij iz stebel, listov in socvetij zrnatega ščira.
Keywords: alelopatija / Amaranthus retrofleksus / A. cruenthus / koruza / kalitev
Published: 30.11.2018; Views: 750; Downloads: 65
.pdf Full text (607,79 KB)

4.
5.
Razširjenost invazivne navadne vinike (Parthenocissus quinquefolia (L.) Planchon) v gozdnih otokih med Mariborom in Ptujem
Vit Kukolja, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo s pomočjo različnih metod želeli ugotoviti, kje na Dravsko-ptujskem polju v severovzhodni Sloveniji se pojavlja tujerodna rastlinska vrsta navadna vinika Parthenocissus quinquefolia (L.) Planchon, kakšni so morebitni razlogi za njeno pojavljanje, kakšna je stopnja invazije navadne vinike, morebitne negativne posledice na druge rastlinske vrste in kako navadna vinika vpliva na okoliške rastline z alelopatijo. Najprej smo navadno viniko popisovali v gozdnih otokih, ki smo jih za lažjo obdelavo razdelili na 188 popisnih ploskev. Navadno viniko smo zabeležili v 40 gozdnih otokih, skupaj je bilo evidentiranih 323 osebkov navadne vinike. V gozdnih otokih smo zabeležili tudi 18 drugih tujerodnih vrst. Dobljene podatke smo nato s pomočjo programskega orodja R statistično obdelali. S pomočjo regresijskih modelov smo ugotavljali vzročno-posledične povezave med pojavljanjem navadne vinike, njeno debelino, tipom gozdnega otoka, obsegom gozdnega otoka, površino gozdnega otoka in razmerjem med površino in obsegom gozdnega otoka. Z modelom logistične regresije smo potrdili, da na pojavljanje vinike značilno vpliva tip gozda. Na frekvenco vinik na obravnavanem območju ob tipu gozdnega sestoja v gozdnem otoku vplivajo med obravnavanimi prediktorskimi spremenljivkami še obseg, površina in oblika (razmerje obseg/površina) gozdnega otoka. V nasprotju z našimi pričakovanji, da navadna vinika alelopatsko vpliva na sosednje rastline, smo s pomočjo Student-t testa potrdili, da navadna vinika ne vsebuje hlapljivih alelopatskih učinkovin, ki bi vplivale na kaljivost semen navadne vodne kreše (Nasturtium officinale). Vpliv alelopatskih učinkovin navadne vinike v prsti smo statistično dokazali le v neposredni bližini navadne vinike.
Keywords: tujerodna vrsta, invazivna vrsta, navadna vinika, regresijski model, alelopatija.
Published: 23.04.2018; Views: 1077; Downloads: 102
.pdf Full text (3,55 MB)

6.
Vpliv obžiranja monofagnega zavrtača na transpiracijo in potencialno alelopatsko sposobnost gostiteljske rastline
Anja Vajnhandl, 2018, master's thesis

Abstract: Rod Allium je ekološko pomemben rod, saj v veliki meri njegovi predstavniki predstavljajo gostiteljske rastline številnim herbivorom. V tem magistrskem delu smo preučevali vpliv monofagnega listnega zavrtača na fiziologijo in kompeticijsko sposobnost gostiteljske rastline. Za primer smo si izbrali interakcijo med vrsto zavrtača Cheilosia fasciata (Diptera: Syrphidae) in njegovo gostiteljsko rastlino Allium ursinum. Preučevali smo razlike v transpiraciji z meritvami prevodnost listnih reţ med tremi tipi listov (zdravimi, okuţenimi listi in listi s simulacijo okuţbe), pri tem pa smo spremljali tudi abiotske dejavnike. Za kompeticijski potencial smo s pomočjo Lepidium testa in testa hlapljivih substanc na rastišču testirali ali prihaja do razlik v alelopatskem učinkovanju. Zanimalo nas je tudi ali bodo listi s simulacijo okuţenosti lista kazali kakšno podobnost z ostalima tipoma listov. Prevodnost listnih reţ je pri vseh tipih listov padala skozi čas. Listi s simulacijo okuţbe so ohranili najboljšo stomatalno prevodnost po obdobju cvetenja čemaţa, vendar so razlike med tipi listi bile majhne. Dokazali smo, da je čemaţ alelopatsko aktiven, saj je s koncentracijo vodnih ekstraktov iz listov dolţina kalic padala, višji kompeticijski potencial sta imela okuţen tip lista in list s simulacijo okuţbe v primerjavi z zdravim tipom lista. Na rastišču ni bilo razlik v alelopatskem učinkovanju hlapljivih substanc v in izven sestoja. Metoda s poškodbo lista (luknjanje) se je izkazala za manj učinkovito pri posnemanju objedanja listnega zavrtača.
Keywords: čemaţ, Allium ursinum, listni zavrtač, Cheilosia fasciata, porometrija, prevodnost listnih reţ, listna reţa, Lepidium test, alelopatija
Published: 06.03.2018; Views: 580; Downloads: 85
.pdf Full text (1,86 MB)

7.
Povezanost morfoloških potez s potencialnimi alelopatskimi učinki kobulnic (Apiaceae)
Alenka Mujdrica Rožman, 2016, master's thesis

Abstract: Zaradi bogate zastopanosti evolucijsko zaokrožene in izredno divergirane skupine kobulnic na stičišču Srednje Evrope, Dinaridov in Alp ter Sredozemlja (Slovenija) smo se odločili poiskati povezavo med funkcionalnimi tipi in ekološkimi strategijami (izmerjenimi na osnovi morfološko-funkcionalnih potez) ter alelopatskim potencialom. Raziskava temelji na 41 izbranih vrstah kobulnic in proučevanju 13 morfološko-funkcionalnih potez teh rastlin in njihovimi alelopatskimi potenciali. Vzorčenje rastlin je potekalo na območju celotne Slovenije. Rezultati kažejo, da so izbrane kobulnice povečini hemikriptofiti (82,9 %), trajnice (73,2 %), prevladuje listnato ozelenelo steblo (92,6 %), so brez pritlik (85,3 %), povečini niso dlakave (60,9 %), največ jih zacveti v juniju (36,5 %) in juliju (46,3%) in večina konča cvetenje avgusta (51,2 %). V povprečju cvetijo 2 (39 %) ali 4 (34,1 %) mesece. Povprečne vrednosti SLA kažejo trend zviševanja z višino kobulnic. Povprečne vrednosti LDMC pokažejo trend zniževanja vrednosti LDMC z višanjem višine izbranih kobulnic. Korelacija pri visokih, srednje visokih in nizkih kobulnicah med vrednostjo LDMC in SLA kaže podoben trend nižanja vrednosti LDMC z naraščanjem vrednosti SLA. Rastlinskim vrstam smo določili 5 od 19 funkcionalnih tipov CSR- strategij: CR (39 %), C/CR (37 %), C (17 %) SC in S/SC v sledeh. Na osnovi naše raziskave lahko povzamemo, da imajo visoke kobulnice (120–180 cm) z velikimi listi C/CR-, CR- ali C- strategijo in potencialni alelopatski učinek. Nizke kobulnice (30–80 cm) z majhno listno povšino imajo CR- in CS- strategijo. Za te rastline ne moremo trditi, da nimajo potencialnega alelopatskega učinka. Alelopatski testi vodotopnih in hlapljivih substanc so pokazali, da imajo kobulnice povečini alelopatske učinke. Kobulnica Bupleurum veronense je edina, kateri nismo dokazali alelopatskih učinkovin. Potencialni alelopatski učinek pri kobulnicah lahko povežemo z odvisnostjo od višine rastlin, njihovo življenjsko obliko in življenjskim ciklom. Na zaviranje rasti drugih rastlin najbolj vplivajo kobulnice, ki so CR- strategi.
Keywords: kobulnice, morfološko-funkcionalne poteze rastlin, CSR-strategije, alelopatija
Published: 16.09.2016; Views: 1075; Downloads: 124
.pdf Full text (2,15 MB)

8.
Vpliv ličink žuželke Cheilosia fasciata na fotosintetsko aktivnost čemaža (Allium ursinum) in njegovo potencialno alelopatsko učinkovanje
Tjaša Štruc, 2015, master's thesis

Abstract: V okviru magistrskega dela smo uporabili in predstavili metode, ki se uporabljajo na področju ekologije rastlin. Na izbrani lokaciji v Laškem, smo štiri leta zapored zgodaj spomladi izvajali meritve v populaciji čemaža Allium ursinum in spremljali okuženost čemaževih listov z ličinkami vrste Cheilosia fasciata, ki predrejo listni epidermis, živijo v listu in se prehranjujejo z listnim mezofilom. Namen naloge je bil preučiti ali imajo okuženi listi slabšo fotosintetsko učinkovitost ter slabšo alelopatsko delovanje kot zdravi listi. Poleg tega pa smo s simulacijo okužbe listov želeli preveriti ali se bodo ti listi v fotosintetski učinkovitosti in alelopatskem delovanju odzvali podobno kot okuženi listi. Z metodo merjenja fluorescence klorofila in merjenjem vrednosti količine klorofila (SPAD) smo ugotavljali razlike v fotosintetskem učinkovanju in vsebnosti klorofila med zdravimi in okuženimi listi. Dobljene podatke smo statistično obdelali in rezultate primerjali znotraj posameznih sezon merjenja ter sezone med sabo. Ugotovili smo, da imajo okuženi listi slabšo fotosintetsko učinkovitost kot zdravi listi. Manjše so bile tudi vrednosti SPAD. V vseh sezonah se je pokazal trend drastičnega manjšanja učinovitosti fotosinteze s trajanjem okužbe. Ugotovili smo, da se vpliv okoljskih dejavnikov na fotosintetsko delovanje rastline zelo zmanjša, ko pride do okužbe listov. Sklepamo, da je tako pospešeno propadanje listov obrambni odziv rastline na okužbo z ličinkami. Tako tudi larva ne doseže zrelega stanja žerke pred zabubljenjem. Simulacijo okuženosti listov smo naredili z luknjanjem listov v času prvega pojava naravne okuženosti listov čemaža. Na listih s simulirano herbivorijo smo opravljali enake meritve ter ob enakem času, kot pri zdravih in naravno okuženih listih. Prvo simulacijo smo izvedli v letu 2013. Listi s simulirano okužbo so pokazali večjo podobnost z zdravimi listi, kot z okuženimi listi, kar ne potrjuje naše hipoteze. Ta trend je bil prisoten v vseh treh sezonah simuliranja. Sama tehnika izvedbe simuliranja ni dobro posnemala postopnega miniranja listov, kar je najverjetnejši razlog za dobljene rezultate. Nasplošno je naravno miniranje listov zelo težko posnemati. Za dokazovaje alelopatskega delovanja čemaža smo leta 2015 v laboratoriju opravili t.i. metodo Lepidium test, s katero smo ugotavljali učinke vodnih ekstraktov rastlinskih tkiv (listov čemaža) in prsti (iz sestoja čemaža) na uspešnost in potek kalitve semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Rezultati so pokazali, da čemaž ima potencialni alelopatski vpliv. Zdravi listi so imeli večjo alelopatsko učinkovanje kot okuženi listi, saj so bile povprečne dolžine kalic vrtne kreše krajše. V tleh ni bilo prisotnih zaviralnih snovi.
Keywords: čemaž, Allium ursinum, herbivorija, Cheliosia fasciata, listni miner, fluorescenca klorofila, SPAD, simulacija herbivorije, alelopatija, Lepidium test
Published: 03.11.2015; Views: 1257; Downloads: 127
.pdf Full text (1,65 MB)

9.
Test potencialne alelopatske sposobnosti čemaža (Allium ursinum L.)
Maja Menoni, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava temo alelopatskega učinkovanja čemaža (Allium ursinum) na kalitev semena vrtne kreše (Lepidium sativum) in okuženost čemaža z ličinko muhe Cheilosia fasciata. Ker večina avtorjev upošteva možnost, da naj bi bil čemaž potencialno alelopatski, smo s pomočjo bioloških testov poskušali prikazati vsebnost potencialno alelopatskih snovi v čemažu. S pomočjo vzorčenja smo dokazali, da liste čemaža zajeda ličinka muhe Cheilosia fasciata. Zanimalo nas je, ali imajo okuženi listi z ličinko muhe Cheilosia fasciata drugačen (slabši/boljši) alelopatski učinek kot zdravi listi. Ker se čemaž dobro vegetativno razmnožuje in tvori goste sestoje v gozdni podrasti, smo med seboj primerjali lastnosti rastlin in okuženost sredi takega gostega sestoja ter rastline iz skrajnega roba sestoja. Ves čas pojavljanja listov (sedem tednov) smo opazovali sestoj čemaža, beležili število rastlin, pri čemer smo za vsako rastlino zabeležili število vseh listov, število zdravih listov, število okuženih listov z ličinko muhe Cheilosia fasciata in ocenili površino okuženega dela lista. Tako smo lahko spremljali razvoj rastlin in spreminjanje okuženosti od razvoja prvega lista do propada večine listov. Preverili smo tudi, ali so čebulice čemaža okužene z ličinkami muhe Portevinia maculata, česar nismo potrdili. Spremljevalne okoljske meritve so obsegale meritve svetlobe, najbolj spremenljiv dejavnik od centra sestoja proti robu, in meritve globine opada, ki je v korelaciji pojavljanja ličink muh. Za namene preverjanja potencialne alelopatske sposobnosti smo izvedli biološke teste kalitve semen vrtne kreše v petrijevkah (Lepidium test). Opazovali smo učinke vodotopnih ekstraktov različnih koncentracij in učinke ekstraktov iz vzorcev tal (v sestoju čemaža in izven njega) na kalitev semen vrtne kreše. Zanimala sta nas kalivost ter razvoj kalice in njene korenine v primerjavi s kontrolnimi poskusi. Iz dobljenih rezultatov lahko spremljamo populacijske parametre v sestoju čemaža in hkrati tudi dinamiko listov od razvoja do propada. Razberemo lahko, da je število rastlin na vzorčno ploskev sčasoma naraščalo, naraščala sta tudi njihovo število listov in delež okuženih listov ter da se je večala površina okuženega dela lista. V gozdu je bilo več rastlin kot na njegovem robu. Rastline v podrasti so imele več listov, pri tem več okuženih listov, in površina okuženega dela lista je bila večja kot na gozdnem robu. S svetlobo ni bilo statistično značilnih korelacij s številom rastlin, številom vseh listov, številom okuženih listov, številom zdravih listov in s površino okuženega dela. Površina okuženega dela lista je naraščala z globino opada. Naši rezultati kažejo, da lahko predvidevamo, da je čemaž alelopatski. Vodni ekstrakti iz zdravih in okuženih listov čemaža so namreč zavirali in upočasnili kalitev semen vrtne kreše. Ekstrakti višjih koncentracij so imeli močnejši zaviralni učinek. Na sam razvoj kalic, ki so kalile v vodnih ekstraktih iz okuženih in zdravih listov čemaža, nismo zaznali statistično značilnega učinka. Prav tako se kalice, ki so rastle v različnih vzorcih tal, med seboj niso statistično razlikovale v svoji celotni dolžini, kot tudi ne v dolžini korenin.
Keywords: Čemaž, Allium ursinum, ontogenija lista, hebivorija, listni miner, Cheilosia fasciata, alelopatija, Lepidium test, vodni ekstrakt.
Published: 13.10.2015; Views: 1763; Downloads: 156
.pdf Full text (1,01 MB)

10.
Analiza klasa pri soržici
Melita Cepec, 2011, undergraduate thesis

Keywords: navadna pšenica, , združena setev, alelopatija, analiza klasa
Published: 10.07.2015; Views: 748; Downloads: 35
URL Link to full text

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica