| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Uporaba internetnega in GSM omrežja za nadzor objektov : diplomsko delo
Tomo Bašelj, 2010, undergraduate thesis

Keywords: tehnično varovanje, nadzor, objekti, alarmi, diplomske naloge
Published: 11.05.2011; Views: 959; Downloads: 180
.pdf Full text (744,69 KB)

5.
AKTIVACIJE KLINIČNIH ALARMOV V PROSTORIH OPERACIJSKEGA BLOKA
Ksenija Ciglar, 2015, master's thesis

Abstract: Dobro izveden sistem kliničnih alarmov lahko reši pacientovo življenje, kajti ti so na prvem mestu glede vzrokov smrti, povezanih z medicinsko tehnologijo. V magistrskem delu smo opisali pomembnost kliničnih alarmov in predstavili, kako so ti alarmi kategorizirani (prioritete). Raziskali smo čase proženja alarmov na kliničnem monitorju Dräger Infinity Gamma. Za simuliranje hemodinamičnih spremenljivk smo uporabili simulatorja elektrokardiografskih (EKG) ritmov Simulaids in HeartSim 200. V kvantitativni raziskavi smo primerjali aktivacije alarmov v dveh različnih skupinah, poimenovanih kritični alarmi in nekritični alarmi. Omejili smo se na hemodinamične parametre, izmerjene z monitorjem Dräger Infinity Gamma. Ugotovili smo, da se alarmi kritične skupine prožijo v povprečju v 4,37 ± 0,16 sekunde, alarmi nekritične skupine pa v 8,51 ± 0,92 sekunde. Primerjali smo tudi časovno prožitev alarmov med hitro in počasno ventrikularno tahikardijo (VT fast in VT slow). Alarm pri VT fast se sproži v povprečju v 3,32 ± 0,28 sekunde, kar je hitreje kot pa pri VT slow, kjer čas proženja alarma znaša 5,88 ± 0,18 sekunde. Simulatorji so sposobni prožiti alarme obeh skupin in jih klinični monitor tudi prepozna ter signalizira z alarmom.
Keywords: alarmi, klinični monitor, simulacije, hemodinamski monitoring.
Published: 13.07.2015; Views: 580; Downloads: 110
.pdf Full text (2,22 MB)

6.
Simulacije alarmov vitalnih funkcij na defibrilatorju
Nejc Centrih, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Aparati za monitoring vitalnih funkcij imajo različne možnosti nastavitev alarmov in različne čase proženja alarmov. Primarni namen študije je bil raziskati, na kak način lahko prožimo alarme pri zdravih preiskovancih in kako hitro se aktivira alarm. Metodologija: Eksperimentalno raziskavo smo izvedli v kontroliranem okolju Simulacijskega centra z defibrilatorjem Lifepak 12 proizvajalca Medtronic. Alarme smo prožili po 5 krat v vsakem poskusu na simulatorju ali na prostovoljcu, ki se je fizično obremenil s počepi. Neinvazivno smo merili krvni tlak z večkratnimi zaporednimi meritvami. Nastavitve alarmov na defibrilatorju sta zajemali dve veliki skupini: avtomatska hitra nastavitev alarmov in nastavitev ozkega področja proženja alarma. Rezultati: Alarm mediane pulza se je pri simulaciji s 60 počepi prožil v 19 sekundah, v primeru 30 počepov pa v 31 sekundah. Pri večkratnih zaporednih meritvah krvnega tlaka je prišlo do proženja alarmov pri 4. in 5. zaporedni meritvi. Pri simulacijah frekvence dihanja smo ugotovili, da je lažje simulirati hitra odstopanja v dihanju ter da monitor apneo vedno zazna po 30 sekundah, oteženo je prožiti alarm PETCO2. Ugotavljamo, da alarma ventrikularne fibrilacije ni mogoče prožiti z zunanjimi ročkami, temveč s samolepilnimi elektrodami. Diskusija in zaključek: Alarmi se ob večjih odstopanjih prožijo hitreje, ob manjših odstopanjih pa počasneje. Opozarjamo, da je potrebno ob zagonu defibrilatorja aktivirati alarme, ki so sicer onemogočeni.
Keywords: monitoring vitalnih funkcij, medicinski pripomočki, alarmi, urgentna stanja
Published: 13.07.2018; Views: 362; Downloads: 166
.pdf Full text (1,57 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica