Search the digital library catalog

Abstract: Izhodišča: Pacienti z akutnim srčnim popuščanjem pogosto iščejo pomoč na urgenci, kjer se zdravstveni delavci s takšno boleznijo srečujejo v zgodnjem ali poznem oz. zadnjem stadiju in prav pri slednjem, se morajo bolj osredotočiti na nudenje paliativne oskrbe takšnim pacientom. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšno je poznavanje, dojemanje in odnos zdravstvenega delavca na urgenci in kardiološkem oddelku do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem, ter morebitne ovire. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z metodo anketiranja. Pri tem smo izvedli presečno deskriptivno raziskavo, ki je potekal meseca avgusta 2019. Rezultati: S pomočjo raziskave, smo ovrgli hipotezo 1, da med urgenco in kardiološkim oddelkom obstajajo statistično signifikantne razlike v znanju izvajanja paliativne oskrbe med zdravstvenim osebjem in hipotezo 2, da zdravstveno osebje na urgenci prepozna več ovir za nudenje paliativne oskrbe v primerjavi z zaposlenimi na kardiološkem oddelku, saj je bila statistična signifikanca pri vseh vprašanjih večja od 0,05. Hipotezo 3, smo delno potrdili, saj obstaja le eno stališče, kjer je bila ugotovljena povezava. To stališče je bilo: »Kardiologija, splošna medicina in interna medicina se lahko učijo iz strokovnega znanja o medicini za paliativno oskrbo« (p<0,05). Diskusija in zaključek: Menimo, da je poznavanje paliativne oskrbe na kardiološkem oddelku in urgentnem centru dobro in ne obstajajo večje razlike. Čeprav pa bodo za izboljšanje poznavanja, dojemanja in odnosa zdravstvenega osebja do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem, še potrebna dodatna izobraževanja.
Keywords: Akutno srčno popuščanje, kronično srčno popuščanje, paliativna oskrba, stališča, znanje, zaznane ovire, medicinska sestra.
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 1094; Downloads: 195
Full text (1,03 MB)

Abstract: Srčno popuščanje povzroča veliko zbolevnost in umrljivost. Prognozo lahko izboljšamo s hitro diagnostiko in pravilnim farmakološkim in nefarmakološkim zdravljenjem (Keber, 2003, str. 135). V prvem delu diplomske naloge smo predstavili zgradbo in delovanje krvnih obtočil, značilnosti srčnega popuščanja, diagnostično obravnavo in zdravljenje pacientov s srčnim popuščanjem, ter najpogostejše pridružene bolezni pri srčnemu popuščanju. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre in življenje pacientov v domačem okolju. V drugem delu diplomskega dela smo opravili analizo, ki je zajela 250 naključno izbranih pacientov s srčnim popuščanjem, ki so bili v letu 2008 obravnavani na Internistični prvi pomoči v Splošni bolnišnici Celje. Zanimali so nas: spol, starost, čas pregleda, zdravstveno stanje pacientov ob pregledu, najpogosteje opravljene preiskave, pridružene bolezni, število sprejetih pacientov na oddelek in umrljivost pacientov s srčnim popuščanjem. Za obdelavo podatkov o pacientih s srčnim popuščanjem, smo uporabili retrospektivno analizo. Podatke smo pridobili iz informacijskega sistema Splošne bolnišnice Celje (Birpis 21), iz sprejemne zdravstvene dokumentacije pacientov. Diplomsko delo smo razširili z raziskavo, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izdelali smo anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 18-ih vprašanj zaprtega tipa. Ankete smo razdelili med 80 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Želeli smo ugotoviti, kakšna je seznanjenost medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov s simptomi in znaki srčnega popuščanja ter kakšno je poznavanje lestvic za oceno srčnega popuščanja. Z analizo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da je bil odstotek pacientov sprejetih na intenzivni interni oddelek nizek. Iz tega lahko sklepamo, da je za najbolj ogrožene paciente ustrezno strokovno poskrbljeno že na terenu in kasneje tudi na Internistični prvi pomoči. Ugotovili smo tudi, da je nižji odstotek opravljenih ultrazvočnih preiskav in določanja BNP v krvi pri pacientih, katere smo obravnavali, kar bi lahko pripisali pomanjkanju specialistov kardiologov na Internistični prvi pomoči. Z anketo smo želeli ugotoviti tudi splošno seznanjenost medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov s srčnim popuščanjem in njihovo poznavanje lestvic za oceno srčnega popuščanja. Odgovori so nas je presenetili, saj smo v povprečju dobili nizke rezultate pravilnih odgovorov. Ugotovili smo, da medicinske sestre in zdravstveni tehniki lahko le z dobrim strokovnim znanjem in usposobljenostjo pomembno pripomorejo k čim boljši obravnavi pacientov s srčnim popuščanjem.
Keywords: pacient, medicinska sestra, srčno popuščanje, akutno srčno popuščanje, kronično srčno popuščanje
Published in DKUM: 06.08.2010; Views: 3050; Downloads: 502
Full text (576,03 KB)