| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Primerjava kvalitete življenja pacientov zdravljenih s hemodializo in peritonealno dializo
Simona Sternad, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Končna odpoved ledvic vodi do nadomestnega zdravljenja ledvic, kar zagotovo vpliva na z zdravjem povezano kvaliteto življenja teh pacientov. Namen zaključnega dela je bil primerjati in ugotoviti kvaliteto življenja pacientov, ki so na nadomestnem zdravljenju končne ledvične odpovedi. Raziskovalne metode: Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kvaliteto življenja pacientov na nadomestnem zdravljenju ledvic smo ugotavljali z validiranim anketnim vprašalnikom. Raziskava je bila izvedena v dializnem centru v podravski regiji. Sodelovalo je 91 pacientov, zdravljenih s hemodializo, in 14 pacientov, zdravljenih s peritonealno dializo. Dobljeni podatki so bili statistično obdelani s programom IBM SPSS, različica 25.0. Rezultati: Pacienti, zdravljeni s hemodializo, živijo enako kvalitetno kot pacienti, zdravljeni s peritonealno dializo. Raziskava je pokazala, da ni statistično pomembnih razlik pri anketiranih pacientih na nadomestnem zdravljenju ledvic (p > 0,05). Statistično pomembne razlike pa obstajajo pri nadomestnem zdravljenju ledvične bolezni glede na starostno skupino anketiranih pacientov, in sicer smo ugotovili, da se starejša populacija ljudi pogosteje zdravi s hemodializo kot peritonealno dializo (p < 0,001). Razprava in sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da pacienti, zdravljeni s hemodializo, živijo enako kvalitetno kot pacienti, ki so zdravljeni s peritonealno dializo. Čeprav v kvaliteti življenja ni razlik, bi bilo paciente smiselno vključiti v različne programe za promocijo zdravja in svetovalne skupine ter jih spodbujati pri aktivnostih za samostojno življenje.
Keywords: kvaliteta življenja, akutna ledvična odpoved, kronična ledvična bolezen, hemodializa, peritonealna dializa.
Published in DKUM: 08.12.2021; Views: 1302; Downloads: 178
.pdf Full text (976,51 KB)

2.
Kontrastna nefropatija po koronarni arteriografiji ali angioplastiki - incidenca in vpliv askorbinske kisline na zmanjšanje incidence.
Benjamin Dvoršak, 2014, dissertation

Abstract: Uvod Za kontrastno nefropatijo je značilna akutna ledvična odpoved ali poslabšanje kronične ledvične odpovedi po vnosu jodiranih rentgenskih kontrastnih sredstev v kri. Kontrastna nefropatija je tretji najpogostejši vzrok akutne ledvične odpovedi nastale v bolnišnici, povezana je z večjo intrahospitalno in dolgoročno obolevnostjo in umrljivostjo ter s podaljšanjem trajanja hospitalizacije. Raziskave so pokazale, da je za zmanjšanje tveganja za nastanek kontrastne nefropatije učinkovita intravenska hidracija pred radiokontrastno preiskavo s fiziološko raztopino ali raztopino natrijevega bikarbonata. Za dodatno zmanjšanje tveganja so raziskovali vpliv vazodilatatorjev in antioksidantov. Raziskave o vplivu antioksidanta N-acetilcisteina na incidenco kontrastne nefropatije so dale precej neenotne rezultate. Malo pa je raziskav o vplivu askorbinske kisline, vitamina z antioksidantnim delovanjem. Bolniki in metode Opravili smo randomizirano, s placebom kontrolirano, prospektivno raziskavo o incidenci kontrastne nefropatije in o vplivu askorbinske kisline na incidenco kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji ali angioplastiki pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Dodatno smo ugotavljali prevalenco zmanjšanega ledvičnega delovanja pri bolnikih pred opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko (serumska koncentracija kreatinina nad 107 mol/l). Vključili smo 81 bolnikov s serumsko koncentracijo kreatinina pred preiskavo nad 107 mol/l, ki so imeli opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko. Po randomizaciji je 40 bolnikov prejelo 3 grame askorbinske kisline oralno vsaj 2 uri pred preiskavo, 2 grama askorbinske kisline zvečer po preiskavi in 2 grama askorbinske kisline naslednje jutro. Placebo je prejelo 41 bolnikov. Vsi bolniki so prejemali intravensko infuzijo fiziološke raztopine 50 do 100 ml/uro vsaj 2 uri pred preiskavo in vsaj 6 ur po preiskavi. Kriterij za kontrastno nefropatijo je bil porast serumskega kreatinina 3. do 4. dan po preiskavi za vsaj 25 % ali porast serumske koncentracije cistatina C za vsaj 25 % nad vrednost pred preiskavo. Rezultati Pri bolnikih, ki so imeli v obdobju raziskave opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko je znašala prevalenca zmanjšanega ledvičnega delovanja pred preiskavo 24,7 %. Kontrastna nefropatija je bila prisotna pri 5/81 bolnikov (6,2 %). Incidenca kontrastne nefropatije je bila 3 % v skupini, ki je prejela askorbinsko kislino in 7,3 % v kontrolni skupini. Razlika ni bila statistično pomembna (p= 0,512). Če je bil kriterij za kontrastno nefropatijo porast serumskega cistatina C po preiskavi za vsaj 25 %, je bila le-ta prisotna pri ravno tako 5 bolnikih. Bolnike smo razdelili še v skupini z zvišanjem ali znižanjem serumske koncentracije kreatinina po preiskavi glede na vrednost pred preiskavo. Zvišanje serumske koncentracije kreatinina je bilo prisotno pri 10/81 (12,3 %) bolnikov, ki so prejeli askorbinsko kislino in pri 19/81 (23,4 %) bolnikov v kontrolni skupini. Razlika je bila statistično značilna (p= 0,038). Bolniki s kontrastno nefropatijo so bili, v primerjavi z bolniki brez kontrastne nefropatije, pogosteje moški, imeli so večjo povprečno telesno težo, bili so starejši, pred preiskavo so imeli v povprečju višji serumski kreatinin, cistatin C in nižjo ocenjeno glomerulno filtracijo, med preiskavo so v povprečju prejeli več kontrastnega sredstva. Vendar razlika med skupinama glede teh parametrov ni bila statistično pomembna. Nobeden od bolnikov s kontrastno nefropatijo ni potreboval nadomestnega dializnega zdravljenja. Zaključki Z raziskavo nismo ugotovili statistično pomembnega vpliva askorbinske kisline na zmanjšanje incidence kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Nakazuje pa se zaščitni vpliv askorbinske kisline, ki se kaže z manjšo incidenco poslabšanja ledvičnega delovanja po preiskavi v zdravljeni skupini bolnikov.
Keywords: rentgenska kontrastna sredstva, kontrastna nefropatija, akutna ledvična odpoved, koronarna angiografija, askorbinska kislina
Published in DKUM: 11.02.2014; Views: 2935; Downloads: 166
.pdf Full text (12,27 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica