| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 207
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Zamreženje lizocima v encimske skupke
Maja Verdev, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomskega dela smo izvedli optimizacijo imobilizacije lizocima v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs). Postopek imobilizacije sestoji iz dveh korakov; obarjanja in zamreženja. V prvem delu eksperimentalnega dela smo proučevali vpliv različnih obarjalnih reagentov na aktivnost lizocima. Tako smo določili optimalen obarjalni reagent. V drugem delu smo uspešno oborjen encim v ustreznih obarjalnih reagentih imobilizirali v obliki CLEAs z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom (GA). Lizocim smo imobilizirali v CLEAs z dodatkom govejega serumskega albumina (BSA) in albumina iz jajčnih beljakov (EA) v dveh različnih pufrih. Uporabili smo natrijev fosfatni pufer (SP) in kalijev fosfatni pufer (PP). Za nadaljnje eksperimente smo uporabili PP, saj je bila ob njegovi uporabi dosežena višja aktivnost encima lizocim in višja učinkovitost imobilizacije. V diplomskem delu smo proučili tudi vpliv različnih dodatkov GA in EA na aktivnost in učinkovitost imobilizacije lizocima. Cilj diplomskega dela je bil poiskati optimalne pogoje za sintezo CLEAs iz encima lizocim z najvišjo aktivnostjo imobiliziranega lizocima in učinkovitostjo imobilizacije. Stabilnost imobiliziranega encima v obliki CLEAs iz lizocima smo proučili tako, da smo encim večkrat uporabili za izvedbo encimsko katalizirane reakcije. Sintetizirane CLEAs iz lizocima smo okarakterizirali z uporabo vrstične elektronske mikroskopije, optičnega mikroskopa in Fourierove transformacijske infrardeče spektroskopije.
Keywords: Lizocim, CLEAs, encimska aktivnost, imobilizacija lizocima, stabilnost
Published: 06.10.2021; Views: 57; Downloads: 14
.pdf Full text (3,07 MB)

2.
Stabilnost lizocima pri ekstremnih pogojih
Lucija Dolinšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preučevali vpliv SC CO2 na aktivnost prostega in imobiliziranega encima lizocim ob spreminjanju različnih parametrov, kot so tlak, temperatura in čas izpostavitve. Za primerjavo smo proučili tudi vpliv temperature in časa izpostavitve na stabilnost obeh oblik encima pri atmosferskem tlaku. Analizirali smo prosti in imobilizirani encim brez nosilca v obliki CLEAs. Namen diplomske naloge je bilo določiti optimalne pogoje za izpostavitev prostega encima in CLEAs v SC CO2 z morebitno hiperaktivacijo encima. Koncentracijo celokupnih proteinov smo določili z Bradfordovo metodo. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo prostemu in imobiliziranemu encimu določili prisotnost celokupnih proteinov in aktivnost lizocima. Delež vode v vzorcih smo proučevali s pomočjo tehtanja mikrocentifugirk z vzorcem, in sicer pred in po izpostavitvi v SC CO2. Rezultati prikazujejo ugoden vpliv SC CO2 na aktivnost prostega in imobiliziranega encima, saj se je aktivnost obeh encimov po izpostavitvi v SC CO2 zvišala. Ugotovili smo, da je imobiliziran encim bolj stabilen kot prosti encim, kar se še posebej vidi pri ekstremnih pogojih (višja temperatura in tlak izpostavitve) in daljšem času izpostavitve v SC CO2. Z višanjem temperature in tlaka izpostavitve je prišlo do upada deleža vode v CLEAs.
Keywords: lizocim, superkritični ogljikov dioksid, zamreženi encimski skupki, aktivnost in stabilnost lizocima
Published: 26.07.2021; Views: 287; Downloads: 69
.pdf Full text (2,22 MB)

3.
Zamreženje encimov iz gobe Pleurotus ostreatus
Mihaela Taljan, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je opisano gojenje glive Pleurotus ostreatus (P. ostreatus) na gojiščih različne sestave. Gojišča so bila sestavljena iz mešanice pšeničnih otrobov in odpadnih materialov. Spremljali smo prirast glive, glede na različne sestave gojišča. Tako smo ugotovili, da je najugodnejše gojišče za rast glive P. ostreatus, tisto, ki je sestavljeno iz pšeničnih otrobov in slame. Po 8. dneh gojenja P. ostreatus na različnih gojiščih smo ekstrahirali encime iz glivnega micelija P. ostreatus. V pridobljenih encimskih ekstraktih smo določili koncentracijo proteinov, aktivnosti in specifične aktivnosti encimov celulaze, lakaze in α-amilaze. Ugotovili smo, da je za proizvodnjo teh encimov iz glive P. ostreatus, najugodnejši substrat sestavljen iz pšeničnih otrobov in hruške. Magistrsko delo prav tako opisuje imobilizacijo dobljenih encimov v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs). Imobilizacijo v obliki m CLEAs smo izvedli na predhodno sintetizirane magnetne nanodelce prevlečene s hitozanom (H) ali dekstranom (CMD). CLEAs in mCLEAs smo določili učinkovitost imobilizacije in preostalo specifično aktivnost. Ugotovili smo, da sta encima celulaza in lakaza bila uspešno imobilizirana v obliki CMD-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz encimskega ekstrakta, katerega gojišče je bilo sestavljeno iz pšeničnih otrobov in trave. Imobilizacija α-amilaze pa je bila najuspešnejša v primeru sinteze H-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz istega encimskega ekstrakta. Prav tako smo izvedli študijo stabilnosti CLEAs in mCLEAs pri 4 °C. Po 2 tednih skladiščenja pri 4 °C smo določili še preostalo specifično aktivnost CLEAs in mCLEAs. Preostala specifična aktivnost imobiliziranih encimov se je po 2. tednih skladiščenja zmanjša, kar pomeni, da je stabilnost le teh upadla.
Keywords: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza, CLEAs, mCLEAs, preostala specifična aktivnost
Published: 09.06.2021; Views: 197; Downloads: 50
.pdf Full text (5,03 MB)

4.
Spremembe v dnevnih aktivnostih in počitku pri pacientih s shizofrenijo
Lucija Vratuša, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Shizofrenija je kronična možganska motnja, ki se v svoji aktivni fazi kaže s simptomi, kot so blodnje, halucinacije, neurejen govor, težave z razmišljanjem in upad motivacije. Namen zaključnega dela je raziskati spremembe v dnevnih aktivnostih in počitku pri pacientih s shizofrenijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizofrenijo. Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s kronično utrujenostjo, oslabljena je njena fizična aktivnost, pojavlja se nezmožnost za opravljanje različnih aktivnosti. Navaja pripravljenost za doseganje višje ravni zdravja. Pacientka je sicer samostojna pri osebni higieni in oblačenju. Težav s spanjem ne navaja. Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da se posameznik z diagnozo shizofrenije zna soočati z vsakodnevnimi aktivnostmi. Pomoč in motivacija sta izredno pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo in pripomoreta k njegovi sprejetosti v družbo.
Keywords: shizofrenija, kakovost življenja, antipsihotiki, dnevna aktivnost, počitek, NANDA
Published: 04.06.2021; Views: 150; Downloads: 26
.pdf Full text (1,23 MB)

5.
Podjetništvo v novi stvarnosti
Miroslav Rebernik, 2021

Abstract: Podjetništvo je najmočnejše gonilo gospodarske rasti in razvoja in ima zelo velik vpliv na celoten družbeni razvoj. Globalni podjetniški monitor (GEM) ima za seboj zgodovino 22-letnega raziskovanja podjetništva s posebnim poudarkom na najbolj zgodnjih fazah, ko se zaznavajo poslovne priložnosti in se posamezniki odločajo, ali se bodo ukvarjali s podjetništvom. Velik vpliv na vključevanje posameznikov v podjetniške aktivnosti ima njihovo neposredno življenjsko okolje, predvsem prevladujoče kulturne vrednote, nagnjenost družbe k podjetništvu in urejenost poslovnega okolja. Temu ustrezno je zastavljen konceptualni okvir GEM, ki omogoča obravnavanje posameznikov in njihovega odnosa do podjetništva, dojemanja podjetništva ter vključenosti v ustanavljanje in/ali lastništvo in vodenje podjetja. Z njegovo pomočjo lahko zato dobimo bolj poglobljen vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti in bolj popolno sliko, kot jo lahko zagotovijo različni statistični viri, ki temeljijo zgolj na podatkih, pridobljenih od obstoječih podjetij.
Keywords: globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Published: 18.05.2021; Views: 178; Downloads: 15
URL Link to file

6.
Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS
Andrea Lovrenčić, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS smo izdelali z namenom, da predstavimo trende osvetljenosti površja na podlagi podatkov satelita DMSP-OLS. Izračunali smo spremenljivko SOL za vse obravnavane obmejne občine v Sloveniji in vse obmejne občine na Hrvaškem. Z dvema različnima tabelama, v sklopu katerih smo obravnavali obmejene občine Slovenije in Hrvaške, smo izdelali karto, ki prikazuje osvetljena površja obmejnega območja. Analizirali smo zvezo med SOL in socioekonomskimi kazalniki v Sloveniji. Zaradi pomanjkanja podatkov grafični prikaz ni bil narejen za Hrvaško. V Sloveniji smo ugotavljali aktivnosti prebivalstva in osvetlitve površja, pri čemer smo prišli do ugotovitve, da je smerni koeficient linearnega trenda prikazal obmejne občine v Sloveniji, ki imajo višjo stopnjo aktivnosti prebivalstva ter posledično tudi večjo osvetljenost površja. Na podlagi socioekonomskih kazalnikov smo ugotovili, da je na mreži 1 x 1 km več ljudi, ki ima le srednjošolsko izobrazbo. Ugotovili smo razliko v ekonomski aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške oziroma smo s pomočjo grafa sklepali, da je svetloba na Hrvaškem bolj dinamična. Če pa primerjamo celotno obmejno območje pa lahko s 95 % gotovostjo trdimo, da pri obeh državah ni razlik med ekonomsko aktivnostjo in osvetljeno površino.
Keywords: Daljinsko zaznavanje, satelit DMSP-OLS, interkalibracija, trendi osvetlitve, ekonomska aktivnost
Published: 06.05.2021; Views: 115; Downloads: 8
.pdf Full text (4,14 MB)

7.
Pomen fizične aktivnosti pri depresiji
Nuša Iskra, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki je vedno bolj v porastu in predstavlja globalni problem na področju javnega zdravja. Posameznik si lahko s preventivnimi ukrepi pred nastankom in med razvojem bolezni pomaga sam, eden izmed teh ukrepov je tudi fizična aktivnost. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen pomen ima fizična aktivnost na depresijo v odrasli populaciji. V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, saj smo opravili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (EBSCOhost, PubMed in Google Schoolar). Pomagali smo si s vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji ter tako vključili članke, do katerih smo imeli prost dostop in so bili publicirani od leta 2010 do 2020. Raziskave so si enotne, da ima fizična aktivnost bistven vpliv na depresijo v sklopu zdravljenja in preprečevanja. Ugotovili smo, da so pacienti, ki so izvajali fizično aktivnost v skladu s svetovnimi priporočili, imeli zmanjšane možnosti za razvoj depresije. Njeno vključevanje v proces zdravljenja pa ima pomemben antidepresivni učinek, saj lajša in zmanjšuje simptome. V sklopu koristnih učinkov na depresijo in na duševno zdravje nasploh je pomembno, da bi se bolj pogosto poudarjal in promoviral pomen fizične aktivnosti za širšo okolje. Deluje kot oblika samopomoči, ki je glede na stroške zdravljenja dostopna vsakomur, ob udejstvovanju v različne skupinske vadbe pa pozitivno vpliva na posameznikovo socialno integracijo.
Keywords: fizična aktivnost, odrasla populacija, depresija, telesna vadba, šport.
Published: 05.05.2021; Views: 193; Downloads: 69
.pdf Full text (996,83 KB)

8.
Vpliv menopavze na telesno samopodobo žensk
Špela Kuharič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Menopavza je naraven proces, s katerim se soočijo ženske v času, ko je njihova vloga v družini, na delovnem mestu in v družbi zelo pomembna. Simptomi v tem obdobju predstavljajo velik izziv ter zahtevajo nove vsakdanje navade in prilagoditve, hkrati pa vplivajo na kakovost življenja in vrednotenje lastne zunanjosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali menopavza vpliva na telesno samopodobo žensk. Uporabljeni sta kvantitativna metodologija in deskriptivna oz. opisna metoda dela. Za raziskovalni del so bili podatki pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Sodelovalo je 50 naključno izbranih anketirank, ki so v obdobju menopavze. Rezultati so pokazali, da intenzivnost simptomov menopavze vpliva na nižjo telesno samopodobo žensk (18 %) ter da ne obstaja povezava med telesno samopodobo in odnosom s partnerjem, 96 % anketirank izpostavlja nespremenjen odnos ne glede na oceno zunanje podobe. Ugotovili smo, da telesna aktivnosti pozitivno vpliva na zunanjo samopodobo žensk (78 %). Predvidevamo, da na telesno samopodobo žensk vplivata intenzivnost menopavzalnih simptomov in fizična aktivnost. Z edukacijo o spremembah in simptomih prelomnega obdobja bomo omogočili večjo pripravljenost ženske populacije ter zmanjšali tveganje za pojavnost nezadovoljstva in nesprejemljive telesne predstave.
Keywords: menopavzno obdobje, simptomi, samopodoba, fizična aktivnost, odnos s partnerjem
Published: 05.05.2021; Views: 187; Downloads: 59
.pdf Full text (1,23 MB)

9.
Vpliv gibalne aktivnosti na zmanjšanje absentizma
Marcel Koren, 2020, master's thesis

Abstract: Delovno okolje postaja globalno, hitro spreminjajoče se in tekmovalno. Z industrijo 4.0 dobimo novo tehnologijo, inovativne procese, velike podatkovne baze, nanotehnologijo, robotizacijo, umetno inteligenco, informativno-komunikacijsko tehnologijo, spremembo zaposlitvenih praks in povečano starostno raznolikost. Pojavljajo se tradicionalna in novonastajajoča zdravstvena vprašanja: kronične bolezni, duševno zdravje, bolezni mišično-skeletnega sistema in invalidnost (ENWHP, 2018). Zaposleni se lahko zoperstavijo stresu delovnega okolja (fiziološki in psihološki) zgolj z redno in ustrezno gibalno aktivnostjo. Ta pozitivno vpliva na biološko, psihološko in sociološko stanje zaposlenega. Uravnoteženost dejavnikov prispeva k boljšemu zdravju zaposlenih in posledično k nižjemu absentizmu, ki se delodajalcu izkazuje kot dobra naložba, saj prinese nižje stroške dela, višjo produktivnost in razvoj ter izboljša konkurenčni položaj podjetja na trgu. Delodajalci lahko spodbujajo uravnotežen način življenja z vlaganji v promocijo zdravja na delovnem mestu. Vsaka naložba v program promocije zdravja na delovnem mestu je lahko donosna – zmanjšan absentizem, manjši zdravstveni stroški (Wolfgang & Kramer, 2008), (Stergar & Urdih Lazar, 2012), vendar zgolj ob sistematičnem pristopu in analizi resničnih podatkov, informacij in dejstev. Treba je poiskati optimalno povezavo med zdravim življenjskim slogom in učinkovitostjo zaposlenih (Športna unija Slovenije, 2020a). V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv gibalne aktivnosti na bolniško (ne)odsotnost preteklega leta in medsebojno povezavo med oceno kondicijske pripravljenosti in oceno zdravstvenega statusa. Predstavili smo, kdaj je smiselno uvesti model programiranega rekreacijskega odmora v poslovni proces (delež produktivnosti zaposlenega) in kako dolgo mora trajati. Na podlagi znanstvenih izsledkov se lahko v kratkem času povrne 70 % delovnih sposobnosti. To je izvedljivo zgolj s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij (ergonomija, kibernetika, robotika, informatika, medicina dela, psihologija dela, sociologija dela, kineziologija, komunikologija, varstvo pri delu in drugo), vendar rekreacijski odmori ne smejo vplivati na kakovostno in količinsko proizvodnjo.
Keywords: absentizem, gibalna aktivnost, promocija zdravja na delovnem mestu, zdravje zaposlenih, biopsihosocialni model.
Published: 13.04.2021; Views: 192; Downloads: 54
.pdf Full text (1,45 MB)

10.
DALJINSKO UPRAVLJANJE S PAMETNO VTIČNICO S POMOČJO APLIKACIJE ZA MOBILNE NAPRAVE Z OPERACIJSKIM SISTEMOM ANDROID
Bojan Kseneman, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V delu je opisana zgradba in delovanje sistema pametne vtičnice, ki ga je razvilo podjetje Margento R&D ter seveda aplikacije same. Naloga sistema pametne vtičnice je omogočitev informativnega merjenje električne napetosti, toka, delovne, jalove in navidezne moči, faktorja moči - cos(φ) porabnika, ki je nanjo priključen ter temperature okolice. Namenjen je uporabi v domačih gospodinjstvih. Aplikacija pa omogoča dostop in pregled nad temi podatki ter kontrolo nad posamezno vtičnico s pomočjo pametnega telefona, ki ima nameščen operacijski sistem Android. Opisani so vsi programski jeziki, ki so bili potrebni za izdelavo aplikacije ter programska okolja s katerimi smo to dosegli.
Keywords: Android, pametna vtičnica, Java, aktivnost, strežnik
Published: 22.03.2021; Views: 180; Downloads: 0
This document has many files! More...

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica