| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Preizkus preprostega modela fotosinteze v vrtcu : diplomsko delo
Manja Hojnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Tema rastlin je v predšolski pedagogiki še vedno podcenjena, vendar izjemnega pomena tako za otroke kot tudi vzgojitelje. Pomembno je, da otrokom omogočimo svobodo, saj nas bodo otroci s svojo ustvarjalnostjo in radovednostjo spodbujali, da z njimi doživimo rastline kot nekaj izjemnega. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature predstavili začetno naravoslovje, rastline in pomen spoznavanja le-te v predšolskem obdobju. Predstavili smo zgradbo rastlin in proces fotosinteze. Prav tako smo se osredotočili na napačne predstave otrok o procesu fotosinteze in zakaj je omenjen proces tako težaven za razumevanje. Izpostavili smo tudi vlogo vzgojitelja pri posredovanju znanja o rastlinah in pomembnost aktivnega učenja za otroke. V praktičnem delu smo predstavili postopek izdelave avtorsko pripravljenega modela prehranjevanja rastlin, ki smo ga fotografsko dokumentirali. Preizkus z modelom smo praktično izvedli z vrtčevsko skupino otrok, starih 5–6 let. Rezultate smo opisali in jih predstavili s pomočjo opazovalnih listov ter grafikonov. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da uporaba modela pozitivno vpliva na kakovostno razumevanje fotosinteze. Otroci so z uporabo modela pridobili novo znanje s področja rastlin in njihovega prehranjevanja. Ugotovili smo, da lahko s pomočjo aktivnega učenja in izdelanega modela tudi tako zahtevne vsebine, kot je fotosinteza, primerno predstavimo predšolskim otrokom.
Keywords: predšolski otrok, aktivno učenje, fotosinteza, model prehranjevanja rastlin
Published in DKUM: 16.11.2021; Views: 227; Downloads: 56
.pdf Full text (1,54 MB)

2.
Razumevanje naravoslovnih pojavov izhlapevanja in kondenzacije vode v predšolskem obdobju
Lotka Škerlak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Razumevanje naravoslovnih pojavov izhlapevanja in kondenzacija vode v predšolskem obdobju smo preučevali in ugotavljali, kako poteka spoznavanje in razumevanje naravoslovnih pojavov pri predšolskem otroku. V teoretičnem delu naloge smo predstavili kurikularne naravoslovne dejavnosti v vrtcu in vlogo vzgojitelja, ki vpliva na proces učenja predšolskega otroka. Obravnavali smo zakonitosti razvoja in metode učenja naravoslovja v predšolskem obdobju. Po Piagetu smo povzeli kognitivno razvojno teorijo otroka. Predstavili smo pojmovanja otrok v predšolskem obdobju. Povzeli smo raziskave avtorjev, ki so v svojih delih raziskovali in opisovali predstave predšolskih otrok o procesih izhlapevanja in kondenzacije vode. V praktičnem delu diplome smo z otroki, starimi od 2 do 6 let, izvajali naravoslovne dejavnosti, pri katerih so otroci spoznavali pojava izhlapevanje in kondenzacija vode. Otroci so z aktivnim in raziskovalnim načinom učenja pri naravoslovnih dejavnostih razvijali razumevanje naravoslovnih pojavov. Razumevanje otrok smo preverjali z intervjuji, ki smo jih izvajali pred dejavnostjo in ob zaključku. Po potrebi tudi med dejavnostjo. Na podlagi odgovorov otrok smo ugotavljali, kako so otroci spoznavali in spreminjali mišljenje o naravoslovnih pojavih. Ugotovljeno je bilo, da so otroci s konkretnimi izkušnjami pridobili nova znanja o kroženju vode. Razvijali so nove koncepte in spreminjali lastna znanja.
Keywords: naravoslovje, aktivno učenje, voda, izhlapevanje, kondenzacija
Published in DKUM: 12.02.2021; Views: 504; Downloads: 97
.pdf Full text (2,66 MB)

3.
Gozdna pedagogika v Vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi - študija primera
Valentina Janžekovič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Težnja ljudi k vračanju v naravo je vedno večja. Posledično je tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vse več zanimanja za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v sožitju z naravo. Prav to nam ponuja oziroma omogoča gozdna pedagogika. V diplomski nalogi, ki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, smo s pomočjo študije primera raziskali prisotnost gozdne pedagogike v javnem vrtcu. Opredelili smo koncept gozdne pedagogike, značilnosti aktivnega in izkustvenega učenja ter vlogo odraslega pri omenjenem konceptu. Empirični del zajema raziskavo, v kateri smo s študijo primera raziskali in predstavili prisotnost koncepta gozdne pedagogike v javnem vrtcu. Zanimali so nas zlasti poznavanje koncepta gozdne pedagogike med strokovnimi delavci vrtca, izvajanje dejavnosti s področja gozdne pedagogike, pomen vlog otrok in odraslih pri teh dejavnostih ter omejitve in ovire pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti z omenjenega področja.
Keywords: aktivno učenje, gozdna pedagogika, izkustveno učenje, javni vrtec, predšolska vzgoja
Published in DKUM: 08.09.2020; Views: 602; Downloads: 194
.pdf Full text (1011,56 KB)

4.
Naravoslovna gozdna učna pot Vurberk
Martina Bela, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je oblikovati naravoslovno gozdno učno pot za predšolske otroke po poti do gradu Vurberk. Naravoslovna gozdna učna pot poteka v celoti po gozdu in je opremljena z dejavnostmi, preko katerih so predšolski otroci v neposrednem stiku z naravo ter doživljajo naravno okolje z vsemi čuti. Na podlagi strokovne literature so v teoretičnem delu predstavljene naravoslovne učne poti, otrok in naravoslovje, raziskovanje in aktivno učenje otrok v naravi, vloga vzgojitelja pri raziskovanju in aktivnem učenju otrok v naravi in gozdu. Predstavljena sta tudi grad Vurberk in njegova okolica. V praktičnem delu je najprej opisano načrtovanje naravoslovnih dejavnosti, v nadaljevanju pa je predstavljena praktična izvedba naravoslovne gozdne učne poti.
Keywords: otrok, vzgojitelj, učna pot, naravoslovje, raziskovanje in aktivno učenje
Published in DKUM: 11.11.2019; Views: 720; Downloads: 184
.pdf Full text (7,77 MB)

5.
Aktivna participacija predšolskih otrok v procesu vzgoje in izobraževanja
Dona Kastelic, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes v ospredje povsod postavljamo otroka in izjema niso niti vzgojno-izobraževalne ustanove, kot je npr. vrtec. Otroke bi bilo potrebno v večji meri vključevati v samo pripravo, načrtovanje, izvedbo in tudi evalvacijo načrtovanih dejavnosti. Upoštevati bi bilo potrebno tudi njihovo mnenje in se ga držati v prihodnjih dejavnostih. Zavedamo pa se, da imajo vrtci programe oz. priročnike, katerim sledijo in imajo načrtovane oz. zastavljene dejavnosti, na podlagi katerih dosegajo cilje oz. jih poskušajo doseči. V diplomskem delu, z naslovom Aktivna participacija predšolskih otrok v procesu vzgoje in izobraževanja, smo v teoretičnem delu predstavili vlogo in pomen participacije, participacijo kot potrebo in pravico predšolskih otrok, stopnje participacije ter pozitivne in negativne učinke participacije oz. kritiko le-te. Predstavili smo tudi aktivno učenje in pa sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, kjer smo se osredotočili predvsem na predšolsko vzgojo. V empiričnem delu smo se osredotočili na to, v kakšni meri otroci dejansko sodelujejo v procesu vzgoje in izobraževanja. Raziskava je temeljila na vzorcu enaindvajsetih predšolskih otrok, starih od tri do šest let. Podatke smo zbrali s pomočjo opazovalnega lista in jih obdelali s pomočjo frekvenčne distribucije. Izračunali smo komulativne (f) in relativne (f %) frekvence ter jih primerjali glede na spol in starost otroka.
Keywords: aktivno učenje, participacija, predšolska vzgoja, predšolski otrok, vzgoja in izobraževanje
Published in DKUM: 29.11.2018; Views: 1429; Downloads: 288
.pdf Full text (2,53 MB)

6.
Naravoslovni postopki pri kemijskih vsebinah v drugem triletju osnovne šole
Julija Murko, 2018, master's thesis

Abstract: Naravoslovni postopki so temelj začetnega naravoslovja. Med naravoslovne postopke uvrščamo tudi delo s podatki, ki zajema interpretiranje, risanje in branje grafov. Na razumevanje in branje grafov pogosto naletimo v vsakdanjem življenju, saj so grafi prisotni na veliko področjih življenja, od čisto osebnih do strokovnih oz. poklicnih. Branje in risanje prikazov oz. grafov pa ima tudi pri pouku naravoslovja pomembno vlogo. Mnogi domači in tuji strokovnjaki poudarjajo pomembnost aktivne vpeljave grafov v pouk naravoslovja. Takšen način dela pri pouku predlagajo tudi slovenski učni načrti. V magistrskem delu so prikazani rezultati raziskave med 134 učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, kjer nas je zanimalo, kako učenci rišejo, berejo in razumejo grafe pri pouku naravoslovja v drugem triletju osnovne šole. Ugotovili smo, da je znanje učencev, vključenih v raziskavo, v povprečju slabo (73 % učencev na testu ni doseglo polovice možnih točk). Sicer pa učenci bolje berejo in napovedujejo grafe, slabše pa razumejo pojme: odvisna in neodvisna spremenljivka ter povezave med spremenljivkami. V magistrskem delu je podan primer aktivnega učenja grafov.
Keywords: naravoslovni postopki, grafi, 2. triletje osnovne šole, aktivno učenje grafov
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 960; Downloads: 40
.pdf Full text (2,54 MB)

7.
Pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka
Katja Kunst, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vloga kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka smo opredelili pomen ustvarjalnih sposobnosti, katere ima v večji oziroma manjši meri razvite vsak človek. Od nas pa je odvisno, na katerem področju in kako jih bomo uveljavili. V teoretičnem delu smo zapisali opredelitev kreativnosti in ustvarjalnosti ter pomen le-teh v timu pedagoških delavcev. Povzeto je, kaj je kreativnost predšolskega otroka in kako jo spodbujati. Človek se uči celo življenje, pomembno pa je, da je znanje, ki ga pridobi, trdno in uporabno. Če je otrok radoveden, vedoželjen in notranje motiviran, je učenje najbolj učinkovito. Takšno pridobivanje znanja imenujemo aktivno učenje. V nadaljevanju diplomskega dela smo opisali pomen pridobivanja znanja, sposobnosti in spretnosti v predšolskem obdobju, pomembnost samostojnega reševanja problemov, vlogo odraslega v okolju za aktivno učenje predšolskega otroka, prostore vrtca kot primerno okolje za aktivno učenje, ustreznost materialov za aktivno učenje in opredelitev projektnega dela kot oblike aktivnega učenja. Zaradi zanimanja o tem, ali lahko kot vzgojitelji s svojim pristopom in načinom dela vplivajo na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka, smo v sklopu empiričnega dela to raziskali in praktično preverili. Raziskava je temeljila na vzorcu dvaindvajsetih predšolskih otrok, starih od štiri do pet let. Podatke smo zbrali s pomočjo opazovalnega lista in preizkusa (testa) znanja ter spretnosti. Pridobljene podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. Opravljena raziskava je pripeljala do ugotovitve, da vzgojiteljev pristop in način dela vplivata na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka.
Keywords: aktivno učenje, kreativnost, predšolski otrok, projektno delo, ustvarjalnost, vzgojitelj
Published in DKUM: 08.11.2017; Views: 1546; Downloads: 251
.pdf Full text (830,32 KB)

8.
Aktivno učenje otrok v izbranem naravnem okolju
Lara Šacer, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti idejno zasnovo učne poti v domačem kraju, v okolju med reko, travniki in njivami. Načrtovana učna pot je opremljena z dejavnostmi, preko katerih bodo predšolski otroci aktivno spoznavali naravno okolje in značilnosti planetov v našem Osončju. Aktivnosti na učni poti so zasnovane v smeri razvoja naravoslovnih sposobnosti in spretnosti. Na podlagi strokovne literature je v teoretičnem delu predstavljeno aktivno učenje, katerega teoretični temelji izhajajo iz konstruktivizma. Za učenje v naravnem okolju sta kot didaktična pristopa ustrezna raziskovalno in izkušenjsko učenje. Oba skozi lastno aktivnost otrok omogočata razvoj vrste sposobnosti in spretnosti, ki so zelo pomembne za razumevanje naravoslovnih procesov in dogajanj v naravnem okolju. Prav zato je pomembno, da jih začnemo razvijati že v predšolskem obdobju in s tem postavljamo temelje za učenje in razumevanje naravoslovja na nadaljnjih stopnjah izobraževanja. V praktičnem delu je predstavljena idejna zasnova učne poti v izbranem naravnem okolju. Pot, v izbranem okolju, ki je speljana ob reki Pesnici na eni in travnikih ter njivah na drugi strani, ponuja spoznavanje različnih ekosistemov. Učna pot je zasnovana v dveh delih. Otroci bodo z aktivnim učenjem, igrami, raziskovanjem in izkušnjami prišli do novih spoznanj o naravi.
Keywords: otrok, aktivno učenje, raziskovanje, vzgojitelj, učna pot, osončje, naravoslovne sposobnosti in spretnosti
Published in DKUM: 27.09.2017; Views: 1204; Downloads: 231
.pdf Full text (3,49 MB)

9.
Naravoslovna učna pot ob dvorcu Dornava
Vesna Petek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je nastalo z namenom oblikovati naravoslovno učno pot ob dvorcu Dornava, kjer bi otrokom približali njihovo domačo naravno in kulturno dediščino s pomočjo aktivnega učenja. Otroci se namreč največ naučijo, ko so aktivni in sami raziskujejo okolico. V teoretičnem delu so predstavljeni naravoslovje v zgodnjem otroštvu, pomembnost aktivnega učenja otrok, značilnosti izkustvenega, raziskovalnega in problemskega učenja ter igra v naravnem okolju. Teoretično sta predstavljena tudi dvorec Dornava in njegova okolica. V praktičnem delu je najprej opisana neposredna izvedba v praksi, kjer je podana priprava za vsak dan izvajanja aktivnosti. Podana je tudi predstavitev naravoslovne učne poti ob dvorcu Dornava. Učna pot je ustvarjena s ciljem, da se otrokom omogoči aktivno spoznavanje značilnosti izbranega naravnega okolja z vključevanjem aktivnih didaktičnih metod.
Keywords: naravoslovna učna pot, aktivno učenje otrok, igra v naravnem okolju, predšolski otrok, dvorec Dornava.
Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 1051; Downloads: 151
.pdf Full text (4,61 MB)

10.
POMEN OTROKOVEGA UČENJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Manja Koren Kodele, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je preučiti pomen otrokovega učenja v predšolskem obdobju, ki v največji meri poteka skozi igro, ki je otrokova temeljna dejavnost za oblikovanje osebnosti in odnosa do sveta. V zadnjih letih se za učenje naravoslovja čedalje bolj poudarja pomen aktivnega učenja, saj prevladujejo prepričanja, da se otrok najbolj uči, ko je aktiven. Otroci, ki se aktivno učijo, so osredotočeni na svoja dejanja in razmišljanja, dajejo pobude za dejavnost, ki izhajajo iz njihove notranje motivacije, osebnih interesov in namenov. Znanje, pridobljeno na podlagi lastnih izkušenj in spoznanj, je trajnejše od znanja, ki ga otrok pridobi kot pasiven udeleženec učnega procesa, hkrati pa otroku omogoča reševanje problemov v vsakdanjem življenju.
Keywords: predšolski otrok, igra, raziskovanje, aktivno učenje, vloga vzgojitelja v aktivnem učenju
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1619; Downloads: 257
.pdf Full text (294,43 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica