Search the digital library catalog

Abstract: Kot produkt anaerobne digestije poleg bioplina nastaja tudi digestat, ki vsebuje večje količine hranil. Ker hranila v digestatu v previsokih koncentracijah onesnažujejo okolje, je za učinkovitejšo uporabo hranil (precizno kmetijstvo) potrebno digestat pred izpustom v okolje dodatno obdelati. Blato iz čistilnih naprav in digestat blata prav tako vsebujeta pomembna hranila za rastline, predvsem dušik in fosfor. Vendar pa lahko blato vsebuje tudi nevarne snovi, predvsem težke kovine in se zato ne sme uporabljati v kmetijstvu. Da se preprečijo škodljivi učinki blata na rabo tal, kakovost voda in zdravje ljudi, se ga običajno odlaga na odlagališča nevarnih odpadkov oziroma sežiga. Zaradi večje vsebnosti organskih snovi in hranil (dušik, fosfor in drugi) pa je zaželeno recikliranje le-teh. V tej raziskavi smo za odstranjevanje hranil iz tekoče frakcije digestata blata čistilnih naprav uporabili mešanico alg iz družine Scenedesmus, ki smo jih imobilizirali na nosilec iz natrijevega alginata in polivinil alkohola. Del imobiliziranih alg smo pripravili ob prisotnosti aktivnega oglja, ter preučili njegov vpliv na odstranjevanje hranil iz digestata in rast alg. Ker ima koncentrirani digestat toksičen vpliv na alge, smo pri eksperimentih uporabili 10-krat in 20-krat redčeni digestat. Največjo učinkovitost odstranjevanja hranil smo dosegli pri 20-krat redčenem digestatu. Do največjega prirasta algnih celic pa je prišlo v 10-krat redčenem digestatu. Iz digestata smo odstranili več kot 99 % fosfata in celotnega fosforja ter do 63 % amonija in 70 % celotnega dušika. Ugotovili smo, da aktivno oglje ni imelo bistvenega vpliva na učinkovitost odstranitve fosforja in dušika, prav tako ni doprineslo k povišanju števila algnih celic v nosilcih. Pozitiven vpliv aktivnega oglja smo opazili pri spreminjanju koncentracij celotnega organskega ogljika in KPK, saj so le-te bile nižje v digestatih, ki so vsebovali imobilizirane alge z dodatkom aktivnega oglja. Hkrati pa je aktivno oglje občutno prispevalo k bistrejšemu digestatu, kar nakazuje, da veže druga onesnažila prisotna v digestatu.
Keywords: blato iz čistilnih naprav, digestat anaerobne digestije, vsebnost nutrientov, rast alg, imobilizacija alg, aktivno oglje, odstranjevanje nutrientov
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 1022; Downloads: 88
Full text (1,99 MB)

Abstract: Uporaba membranskega bioreaktorja (MBR), ki pomeni biološko razgradnjo odpadnih voda z aktivnim blatom v kombinaciji s fizikalnim procesom membranske filtracije, je postala zanimiva predvsem zaradi številnih prednosti pri čiščenju tekstilnih odpadnih voda in hitrega razvoja v zadnjem desetletju. Namen dela je bil očistiti modelno odpadno vodo z membranskim bioreaktorjem ter določiti njegovo učinkovitost čiščenja modelne tekstilne odpadne vode, pripravljene v laboratoriju po recepturi iz industrije. Cilj je bil vzpostaviti obratovalne razmere in stabilnost celotnega sistema, ki bi dal maksimalen izkoristek čiščenja z želeno kakovostjo očiščene vode. S spremljanjem obratovalnih parametrov, kot so pretok vhodne odpadne vode, dovajanje kisika v biološki del obdelave ter spremljanje tlaka ultrafiltracije, smo nameravali zagotoviti optimalne obratovalne razmere. S fizikalno-kemijskimi analizami smo dokazali, da so se vrednosti KPK in koncentracije barvila, izražene kot spektralni absorpcijski koeficient (SAK), znižale, in sicer za 70 do 90 odstotkov. Iz rezultatov je razvidno, da je bila učinkovitost znižanja KPK okoli 90-odstotna, učinkovitost znižanja vsebnosti barvil pa doseže do 97 odstotkov. Iz navedenega lahko povzamemo, da je tehnologija MBR, ki je kombinacija biološkega in fizikalnega čiščenja, zelo učinkovita pri čiščenju tekstilne odpadne vode.
Keywords: reaktivna azobarvila, tekstilne odpadne vode, membranski bioreaktorji, aktivno blato
Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 2212; Downloads: 104
Full text (497,63 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko s področja čiščenja odpadnih voda, pri katerih uporabljamo konvencionalni postopek čiščenja z aktivnim blatom. Zajema opis odpadne vode, virov in njenih lastnosti ter predstavlja postopek čiščenja z aktivnim blatom, proces flokulacije in uporabo različnih polielektrolitov pri procesu dehidracije blata. V preliminarnih poskusih, ki smo jih izvedli na ČN Ptuj, smo s spreminjanjem pretoka na centrifugi preverili, kako omenjena sprememba vpliva na vsebnost suhe snovi v odpadnem aktivnem blatu. Izvedli smo tudi primerjavo med JAR-testom in ročnim mešanjem pri doziranju polielektrolitov. Namen magistrske naloge je bil preveriti vpliv dodatka različnih polielektrolitov, s katerimi smo želeli zvišati vsebnost suhe snovi v odpadnem blatu. ČN Ptuj uporablja polielektrolit Acefloc 80902+. S preverjanjem učinkovitih polielektrolitov smo preverili, ali lahko povečamo vsebnost suhe snovi v odpadnem aktivnem blatu z uporabo različnih polielektrolitov. Pri tem smo uporabili različne polielektrolite, ki smo jih dobili s strani različnih proizvajalcev. Preizkusili smo tekoče in prašnate polielektrolite, ki smo jih dozirali odpadnemu aktivnemu blatu v različnih količinah. Določili smo optimalne koncentracije polielektrolitov, ki bi bili primerni za dosego čim večjega deleža suhe snovi v dehidriranem blatu. Po filtraciji blata (supernatanta) smo določili naslednje parametre: TOC, pH, prevodnost, alkaliteto in motnost. Na podlagi analiz smo ugotovili, kateri izmed polielektrolitov daje najbolj zadovoljive rezultate. Za najučinkovitejše polielektrolite smo naredili ekonomsko analizo in predlagali, kateri polielektrolit bi bilo smiselno uvesti na ČN Ptuj.
Keywords: odpadna voda, čiščenje odpadnih voda, aktivno blato, flokulacija, polielektrolit
Published in DKUM: 04.03.2015; Views: 2323; Downloads: 324
Full text (2,28 MB)

Abstract: Namen diplomske naloge je bil, izolirati, opisati in identificirati mikroorganizme iz aktivnega blata za razgradnjo azo barvil v šaržnem bioreaktorju SBR ter ovrednotiti učinkovitost delovanja biosistema in biosistema v kombinaciji z ultrafiltracijo. V ta namen smo vzpostavili bioproces v bioreaktorju SBR, katerega delovanje je sestavljala reakcijska faza brez dovajanja kisika in faza z vnosom kisika. V bioreaktor smo na začetku inokulirali aktivno blato iz aeriranega bazena centralne čistilne naprave, nadalje pa smo ga dnevno dohranjevali s sveže pripravljeno modelno vodo z barvilom, poimenovanim kislo-rumeno-256 (ang.: acid yellow 256) in hranili za mikroorganizme. Med obratovanjem smo spremljali naslednje parametre: kemijsko potrebo po kisiku (KPK), absorbanco, koncentracijo blata in vrednost pH. Biološko očiščen iztok smo dodatno prečistili z ultrafiltracijo. Ko je biološki sistem deloval optimalno, se je vrednost KPK znižala za 91,09 %, odstranjenih pa je bilo 84,79 % barvil, v povprečju pa je sistem znižal KPK za 73,57 % in odstranil 71,80 % barvil. Po ultrafiltraciji sta se učinkovitost odstranjevanja KPK in razbarvanja zvišali v povprečju za 32,01 % in 61,80 %. Po vzpostavitvi ustreznih pogojev za odstranjevanje barvil in KPK, in prilagoditvi mikroorganizmov, smo iz reaktorja vzeli vzorec aktivnega blata, iz njega izolirali mikroorganizme v aerobnih razmerah gojenja na kompleksnem hranilnem trdnem gojišču z dodatkom azo barvil, ter izolatom preiskali nukleotidna zaporedja odsekov genov za 16S rRNA. Primerjava nukleotidnih sekvenc s sekvencami homolognih genov dostopnih v bazi EMBL/GenBank/DDBJ, je izolate identificirala kot naslednje bakterije: Serratia marcescens, Klebsiella oxytoca, Morganella sp., Elizabethkingia sp., Comamonas testosteroni in Serratia sp.
Keywords: Azo barvila, kislo-rumeno-256, aktivno blato, čiščenje tekstilne odpadne vode, mikroorganizmi v aktivnem blatu, šaržni bioreaktor (SBR), ultrafiltracija.
Published in DKUM: 21.05.2014; Views: 2015; Downloads: 289
Full text (5,20 MB)

Abstract: Papirna odpadna voda vsebuje vrsto suspendiranih, topnih organskih in anorganskih sno-vi, ki lahko z direktnimi izpusti v okolje povzročijo neravnovesje vodnega ekosistema. Industrije zmanjšujejo posledice onesnaževanja okoljskih vod tako, da vsako odpadno vodo iz proizvodnje vodijo skozi čistilno napravo, kjer ji zmanjšajo vsebnost nevarne snovi za okolje. V diplomski nalogi smo uporabili alternativni način čiščenja odpadnih papirniških vod z algno-bakterijsko mešanico in jo primerjali s sistemom aerobnega čiščenja z aktivnim bla-tom. Eksperimentalno delo je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo gojili C. vul-garis Hamburg in določili primerno razmerje dodane mase aktivnega blata in mikroalg v sistem čiščenja z algno-bakterijsko mešanico. V drugem delu smo vzpostavili sistem čiš-čenja z algno-bakterijsko mešanico in sistem čiščenja z aktivnim blatom. Kot negativno kontrolo smo uporabili samo odpadno vodo. Pri gojenju mikroalg smo uporabili KC gojišče in z merjenjem OD678 spremljali prirast mikroalg. Glavni parametri, ki smo jih spremljali pri čiščenju odpadne papirniške vode so bili KPK, BPK5, T, koncentracija raztopljenega kisika in pH. Podatke o vrednosti klorofila a, dobljene z ekstrakcijo, smo uporabili za spremljanje rasti C. vulgaris Hamburg v algno-bakterijski mešanici. Eksperimentalno delo je potekalo pet dni v šaržnem bioreaktorju z volumnom 4,5 L. S sistemom čiščenja odpadne papirniš-ke vode z uporabo algno-bakterijske mešanice se je vrednost KPK znižala za 48 % in BPK5 za 89 %, z uporabo aktivnega blata se je vrednost KPK znižala za 53 % in BPK5 za 92 %. Vrednosti KPK kažejo na prisotne težko razgradljive snovi v odpadni papirniški vodi. Med procesom čiščenja odpadne papirniške vode z algno-bakterijsko mešanico je bila rast mikroalge C. vulgaris Hamburg inhibirana. Pravih vzrokov ne poznamo, saj v sklopu eksperimentalnega dela odpadne papirniške vode nismo karakterizirali. Vsekakor so ugo-tovitve dobra iztočnica za nadaljnje raziskave
Keywords: Čiščenje odpadne papirniške vode, algno-bakterijska mešanica, C. vulgaris Hamburg, aktivno blato, mikroalge, KC gojišče
Published in DKUM: 22.03.2012; Views: 2467; Downloads: 223
Full text (1,66 MB)