Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo razvili biorazgradljivo aktivno embalažo ter fizikalno-kemijsko karakterizirali in ocenili aktivni učinek (antioksidativni in protimikrobni) PLA folij. Nanosi plasti biopolimera hitozana in ekstraktov na PLA folije so bili potrjeni z metodami ATR-FTIR in XPS. Fizikalno-kemijska karakterizacija folij je potekala tudi z določevanjem omočljivosti in prepustnosti kisika. Metode so dokazale, da je z vidika omočljivosti in prepustnosti kisika zelo pomemben premaz iz ekstraktov, ki vpliva na izboljšanje omočljivosti in slabšo prepustnost kisika. Potrdili smo tudi desorpcijo hitozanov in ekstraktov iz površine folij v desorpcijsko kopel. Z analiznima spektrofotometričnima metodama DPPH in ABTS pa smo analizirali antioksidativno aktivnost folij in dokazali, da so vzorci PLA folij premazanih s hitozanoma in ekstraktoma robide ali brina izboljšale antioksidativno aktivnost. Slabše so se odrezale PLA folije premazane s hitozanoma in ekstraktom alge pri obeh metodah. Protimikrobno aktivnost smo določevali na gram pozitivno bakterijo Staphylococcus aureus in gram negativno bakterijo Escherichia coli. Vse testirane folije so imele zelo dobro protimikrobno aktivnost na bakterijo Staphylococcus aureus. Dobro protimikrobno aktivnost na bakterijo Escherichia coli pa je imel le vzorec PLA folije, ki je bil premazan s kvarternim hitozanom in premazom brina. Ker smo v PLA folijah uporabili naravne in okolju prijazne materiale za izdelavo funkcionaliziranih folij prepostavljamo, da so kompozitne folije z okoljskega vidika spremeljive, saj so biorazgradljive.
Keywords: aktivna embalaža, PLA folije, primarni hitozan, kvarterni hitozan, ekstrakti, antioksidativna embalaža, protimikrobna embalaža
Published in DKUM: 12.06.2023; Views: 603; Downloads: 79
Full text (3,29 MB)

Abstract: Vse večja zdravstvena in ekološka ozaveščenost ljudi je pripeljala do zmanjševanja uporabe aditivov in konzervansov v živilih. Zato se vse več uveljavlja aktivno in inteligentno pakiranje. Le-ta namreč ne zagotavlja le fizične zaščite, temveč omogoča daljši rok uporabe, varnost, kakovost in preprečuje možnost zunanje kontaminacije. V magistrski nalogi sem se ukvarjala z metodo za izboljšanje lastnosti polietilenske (PE) folije, primerne za uporabo v embalaži živil. Nanaša se na adsorpcijo dveh formulacij, in sicer formulacijo hitozana z ujetim ekstraktom grenivkinih pečk ter na formulacijo proliposomov z ujetim ekstraktom grenivkinih pečk, na površine PE folij. Metoda gravimetrije in infrardeče spektroskopije (FTIR) kažejo na uspešno vezavo obeh formulacij na folije. Poleg tega sta obe formulaciji zmanjšali prepustnost kisika in s tem zvišali barierne lastnosti folij. Prav tako se je stični kot, ki kaže na dobre protikondenčne lastnosti folije. Poleg navedenih uporabnih lastnosti kažejo funkcionalizirane folije protimikrobne in antioksidativne potenciale, vendar bi bilo za učinkovite inhibicije potrebno zvišat količino nanosa ali optimizirati tehnologije nanosa. S pomočjo SEM analize smo ugotovili, da gre za zelo neenakomeren nanos na površini folij, kar lahko vpliva na antioksidativni in protimikrobni potencial negativno in bi ga bilo možno izboljšat z kisikovo plazemsko aktivacijo. Prišla sem do zaključka, da metoda kaže dobro izhodišče za optimizacijo procesa, ki bi lahko kasneje izkazal tudi potencialno uporabo kot pakirni material v živilski industriji.
Keywords: aktivna embalaža, proliposomi, hitosan, ekstrakt grenivkinih pečk, funkcionalizacija PE
Published in DKUM: 10.04.2019; Views: 1376; Downloads: 161
Full text (1,72 MB)