| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Preoblikovanje lastninske pravice v etažno lastnino : magistrsko delo
Zala Sirše, 2025, master's thesis

Abstract: Nastanek etažne lastnine je povezan s čedalje večjimi potrebami prebivalstva v mestih, kjer niso imeli več prostora zidati v širino, ampak so zidali v višino. Njeni začetki segajo v konec petdesetih let prejšnjega stoletja. Pravna ureditev tega področja najprej ni bila dobro urejena, tudi vpis posameznih delov v zemljiško knjigo ni bil možen, zato lahko še danes naletimo na stavbe, ki nimajo urejene etažne lastnine. Etažna lastnina je oblika lastninske pravice, ki predstavlja izjemo od splošnega načela stvarnega prava: superficies solo cedit  načela povezanosti zemljišča in objekta. Poznamo etažno lastnino v ožjem in širšem pomenu. Etažna lastnina v ožjem pomenu predstavlja lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov, v širšem pomenu pa celoto vseh pravnih razmerij glede vseh delov etažne lastnine v določeni stavbi. Področje etažne lastnine urejajo zlasti Stanovanjski zakon, Stvarnopravni zakonik in Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča ter Zakon o zemljiški knjigi. Etažno lastnino predstavljajo posamezni ter skupni deli v stavbi. Skupni deli so lahko splošni skupni deli, ki so namenjeni uporabi vsem etažnim lastnikom, ter posebni skupni deli, ki so namenjeni uporabi le določenim etažnim enotam. Za oblikovanje etažne lastnine je pomembno, da ima stavba vsaj dva ali več posameznih delov ter da so stavba in njeni deli vpisani v kataster nepremičnin. Vpis v kataster se uredi na podlagi elaborata, ki ga po izmeri stavbe izdela geodet. Na podlagi tega elaborata lahko lastnik oz. solastniki zemljišča, na katerem stoji stavba, ki jo želijo etažirati, sklenejo pravni posel za oblikovanje etažne lastine. Etažna lastnina lahko nastane s pravnim poslom ali s sodno odločbo. Pri oblikovanju etažne lastnine se spremenijo položaji nepremičnin in nastanejo nove nepremičnine, zato pride do določenih pravnih posledic.
Keywords: Etažna lastnina, lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, oblikovanje etažne lastnine, posamezni del, skupni del, sporazum o oblikovanju etažne lastnine, akt o oblikovanju etažne lastnine, sodno oblikovanje etažne lastnine.
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 62
.pdf Full text (3,33 MB)

2.
OBLIKOVANJE IN VPISOVANJE ETAŽNE LASTNINE
Teja Velkavrh, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Etažna lastnina je posebna oblika lastnine oz. poseben institut stvarnega prava. Izhaja iz solastnine na nepremičnini. Posebnost etažne lastnine se kaže v tem, da hkrati predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu in tudi solastninsko pravico na skupnem delu večstanovanjske stavbe. Pri etažni lastnini je zelo pomemben vidik oblikovanja lastninske pravice, poleg tega pa tudi zemljiškoknjižni vidik in sicer vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. V preteklosti, predvsem v času družbene lastnine so bile razmere na nepremičninskem področju zelo neurejene. Zakonodajalec je s številnimi spremembami v veliki meri uredil to področje, vendar mu v celoti to še ni uspelo. Namen diplomske naloge je predstaviti etažno lastnino in njeno oblikovanje ter vpisovanje v zemljiško knjigo. Oblikovanje etažne lastnine in vpis v zemljiško knjigo sta zelo pomembna z vidika pravne varnosti. Tukaj mislim predvsem varnosti pravnega položaja etažnega lastnika in pa varnost pravnega prometa z nepremičninami. V diplomski nalogi bom podrobneje predstavila pojem etažne lastnine in ureditev etažne lastnine, hkrati pa se bom skozi razlago dotaknila tudi razvoja instituta etažne lastnine. V diplomskem delu bo poudarek tudi na postopku vpisa etažne lastnine in njenega nastanka, razpolaganju ter prenehanju etažne lastnine.
Keywords: Etažna lastnina, zemljiška knjiga, posamezni deli stavbe, skupni deli stavbe, razmerja med etažnimi lastniki, zemljiškoknjižni predlog, kataster stavb, akt o oblikovanju etažne lastnine.
Published in DKUM: 09.06.2014; Views: 2492; Downloads: 553
.pdf Full text (583,86 KB)

3.
PRAVNA UREDITEV SOLASTNINE ETAŽNIH LASTNIKOV NA SKUPNIH DELIH
Sara Ogrinec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Ena izmed osnovnih življenjskih potreb je zagotovitev bivalnega prostora. Glede na finančne zmožnosti, želje in potrebe je vsakemu dana možnost, da se odloči na kakšen način bo stanovanjski problem rešil. Nepremičninski trg ponuja pestro izbiro in danes veliko populacije živi v stanovanjskih blokih oziroma v stavbah z dvema ali več stanovanji. V primeru, da stanovanjska stavba izpolnjuje pogoje za nastanek etažne lastnine v skladu z zakonom, se na posebnih in skupnih delih stavbe oblikujejo različna lastninska razmerja. Etažna lastnina je lastnina na posameznem delu zgradbe in solastnina na skupnih delih. To pomeni, da ima vsak lastnik posameznega dela določene obveznosti in pravice tudi na skupnih delih. Ker lastninska pravica na posameznem delu ne prinaša nekih bistvenih omejitev, sem se odločila, da v tej diplomski nalogi skušam prikazati posledice solastnine etažnih lastnikov na skupnih delih, predvsem kakšne pravice, obveznosti in možnosti so solastnikom dane v naši pravni ureditvi.
Keywords: Etažna lastnina, akt o oblikovanju etažne lastnine, posebni deli v etažni lastnini, skupni deli v etažni lastnini, pripadajoče zemljišče, solastnina etažnih lastnikov na skupnih delih, upravljanje skupnih delov.  
Published in DKUM: 17.09.2012; Views: 3927; Downloads: 633
.pdf Full text (1,23 MB)

4.
STVARNOPRAVNI IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI VIDIKI ETAŽNE LASTNINE
Barbara Legen, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Etažna lastnina je poseben institut stvarnega prava, ki je dokaj zapleten. Etažna lastnina izhaja iz solastnine na nepremičnini. Posebnost instituta se kaže v tem, da predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu in hkrati tudi solastninsko pravico na skupnem delu večstanovanjske stavbe. Pri etažni lastnini je poleg oblikovanja le-te pomemben tudi zemljiškoknjižni vidik etažne lastnine in to je vpis v zemljiško knjigo. Če pogledamo v čas družbene lastnine, lahko vidimo, da kot posledica neurejenih razmer na nepremičninskem področju nosimo posledice še danes. Ravno zaradi neurejenosti še danes nekatera stanovanja niso vpisana oziroma evidentirana v zemljiški knjigi. Tako sta oblikovanje etažne lastnine kot vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo zelo pomembna z vidika varnosti pravnega položaja etažnega lastnika in tudi za varnost pravnega prometa z nepremičninami. Etažni lastniki imajo poleg pravic tudi določene obveznosti. Za mirno sožitje med posameznimi etažnimi lastniki v večstanovanjski stavbi je zelo pomembno, da so razmerja med njimi zakonsko urejena. Namen diplomske naloge je predstaviti stvarnopravni in zemljiškoknjižni vidik etažne lastnine, torej s stvarnopravnim vidikom etažno lastnino predstaviti njeno splošno ureditev v Sloveniji. Z zemljiškoknjižnim vidikom pa vpis le-te v zemljiško knjigo in pogoje, ki morajo biti ob tem izpolnjeni. V diplomski nalogi obravnavamo: pojem in njen razvoj, odstop od dveh pomembnih načel stvarnega prava, predmet etažne lastnine, posamezni deli stavbe, skupni deli in posebni skupni deli stavbe v etažni lastnini, nastanek, razpolaganje, razmerja, posebnosti in prenehanje etažne lastnine, zemljiškoknjižni vidiki etažne lastnine, vpis v kataster stavb, vpis v zemljiško knjigo, zemljiškoknjižni predlog, zaznamba, predznamba, vknjižba in na koncu posamezni zakoni, ki prav tako urejajo področje etažne lastnine in njihove posebnosti, ki jih prinašajo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: etažna lastnina, zemljiška knjiga, posamezni deli stavbe, skupni deli stavbe, razmerja med etažnimi lastniki, kataster stavb, akt o oblikovanju etažne lastnine, zemljiškoknjižni predlog.
Published in DKUM: 06.10.2011; Views: 4004; Downloads: 479
.pdf Full text (401,45 KB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica