SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
AKREDITIV KOT MOŽNOST ZAVAROVANJA PRED TVEGANJI MEDNARODNEGA POSLOVANJA
Urška Žagar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je izpostaviti tveganja, ki se pojavljajo v mednarodnem poslovanju in predstaviti dokumentarni akreditiv, kot plačilni inštrument in inštrument zavarovanja, ter v primeru predstaviti standby akreditiv. Slovenija je majhna svetovna ekonomija, zato si mora prizadevati, da bi še povečala svoj izvoz. Izvoz je namreč eden glavnih generatorjev gospodarske rasti in dvigovanja konkurenčnosti države. Vsako sodelovanje na tujem trgu pa pomeni tudi tveganje, saj pomeni poslovanje v poslovno manj znanem okolju. Za podjetja je zato pomembno, da se zavedajo kakšnim tveganjem so izpostavljena in kako jih obvladovati. Dokumentarni akreditiv je varen plačilni inštrument, zato je tudi najbolj pogosto uporabljenih elementov financiranja. Uporabo dokumentarnega akreditiva ureja sklop pravil (Enotna pravila in običaji za dokumentarne akreditive), ki jih je izdala Mednarodna trgovinska zbornica. Osnova pri poslovanju z dokumentarnim akreditivom so dokumenti. Za nemoten potek dokumentarnega akreditiva je potrebno, da so dokumenti pravilni in popolni. Banka se kot udeleženec v akreditivnem poslu lahko pojavi v različnih vlogah. Glavna naloga banke, ki je odprla akreditiv je, da prevzame obveznost, da bo plačala akreditivni znesek upravičencu. Po nalogu akreditivne banke ta znesek lahko izplača tudi izplačilna banka, banka pa se pojavlja tudi kot obvestilna banka (korespondent).
Keywords: tveganja v mednarodnem poslovanju, dokumentarni akreditiv, standy akreditiv, akreditivna banka
Published: 10.07.2009; Views: 1895; Downloads: 294
.pdf Full text (1,24 MB)

2.
AKREDITIVNI DOKUMENTI
Petra Šušterič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Začetki enotne ureditve dokumentarnega akreditiva segajo v leto 1933, ko so bila na zasedanju Mednarodne trgovinske zbornice na Dunaju sprejeta prva Enotna pravila in običaji za dokumentarne akreditive, trenutno pa je v veljavi že njihova šesta revizija iz leta 2006 (EPO 600), ki se uporablja od 1. julija 2007. V mednarodnem poslovanju se za plačilo največkrat uporablja dokumentarni akreditiv. Definiramo ga kot nalog kupca oziroma nalogodajalca svoji banki (akreditivni banki), da naj ob predložitvi dokumentov, ki dokazujejo, da je prodajalec, ki je upravičenec iz akreditiva, izpolnil s pogodbo dogovorjene obveznosti, izplača prodajalcu (upravičencu) znesek, ki je naveden v akreditivu. Poslovanje z dokumentarnim akreditivom zahteva dobro poznavanje veljavnih pravil EPO in njihovih temeljnih načel ter tudi samega poteka akreditivnega posla. Temeljna načela, na katerih sloni celotni akreditivni posel so štiri in sicer načelo poslovanja z dokumenti in ne z blagom; načelo avtonomnosti, ki je imenovano tudi načelo ločenosti akreditiva od temeljnega posla; načelo ločenosti notranjih akreditivnih razmerij; ter načelo pregledovanje in bančne strogosti pri pregledovanju dokumentov. Poznavanje teh načel je nujno potrebno pri razumevanju akreditiva in pri problematiki z dokumenti. Za pravilno in nemoteno odvijanje akreditivnega posla je bistvenega pomena točna navedba vrste, števila in vsebine posameznih dokumentov, ki jih mora upravičenec predložiti banki, da mu ta izplača akreditivni znesek. Dokumenti, ki jih je pred izplačilom potrebno predložiti, so navedeni v akreditivu. Stranke same določijo, kateri so ti dokumenti, morajo pa biti natančno določeni. V praksi se največkrat zahtevajo transportne listine, zavarovalne police, certifikati o količini in kakovosti blaga ter trgovske fakture. To so tudi štiri glavne skupine akreditivnih dokumentov, katere pa še spremljajo razna potrdila. Banka, ki izplača akreditivni znesek, mora po predložitvi dokumentov le te skrbno pregledat in honorirat. Pri pregledu dokumentov ne sme preverjati ali je temeljni posel izvršen v skladu z dogovorom med strankama. Njena naloga je samo, da ugotovi formalno pravilnost dokumentov, to je njihovo striktno ujemanje s pogoji iz akreditiva. Nalaga se jim, da dokumente pregledajo z razumno skrbnostjo, da ugotovijo, če so ali niso po svojem izgledu skladni z akreditivnimi določili in pogoji. Skladnost dokumentov z določili in pogoji pa se ugotavlja po mednarodni standardni bančni praksi. Dokumenti morajo biti predloženi pravočasno in morajo biti skladni z roki in pogoji iz akreditiva, če to ni izpolnjeno, obveza banke ugasne. Upravičenec predloži dokumente akreditivni, potrdilni banki ali banki, ki je v akreditivu navedena kot pooblaščena banka. Rok za predložitev dokumentov se običajno navede v akreditivu. Če predložitveni rok v akreditivu ni naveden, znaša ta rok 21 dni od datuma prevoznega dokumenta. Če akreditiv ne zahteva prevoznega dokumenta pa je predložitveni rok enak roku veljavnosti akreditiva. Banka je dolžna zavrniti dokumente, ki niso skladni z roki in pogoji iz dokumentarnega akreditiva. Če dokumente zavrne mora o tem obvestiti predlagatelja z enim samim obvestilom, ki mora vsebovati določila, ki jih navaja čl. 16/c EPO 600. Če banka ne bo opravila vseh dejanj glede zavrnitve ki so določeni v imenovanem členu, ji kasneje, če bo prišlo do spora, ne bo dovoljeno trditi, da dokumenti ne pomenijo ustrezne predložitve. Akreditivne banke oziroma potrdilne banke pa imajo pravico, da od izplačilne banke, ki je predložene dokumente honorirala in se za izplačani znesek reimbursirala, da zahtevajo vračilo reimbursnega zneska, če je akreditivna ali potrdilna banka predložene dokumente izplačilni banki utemeljeno reklamirala. Izplačilna banka, ki ugotovi, da dokumenti v določenih podrobnostih niso popolnoma skladni z določili akreditiva lahko take dokumente kljub vsemu honorira s pridržkom ali proti predložitvi garancije upravičenca, ki krije morebitno
Keywords: • Dokumentarni akreditiv • Akreditivni dokumenti • Enotna pravila in običaji za dokumentarne akreditive • Akreditivni posel • Akreditivni znesek • Nalogodajalec • Upravičenec • Akreditivna banka
Published: 16.09.2009; Views: 2864; Downloads: 338
.pdf Full text (594,98 KB)

3.
DOKUMENTARNI AKREDITIV
Katja Šumak, 2011, final seminar paper

Abstract: Skozi diplomski seminar smo ugotovili, da je poslovanje z dokumentarnim akreditivom urejeno z mednarodnimi enotnimi pravili. Akreditiv je najvarnejša in učinkovita oblika plačilnega instrumenta, zato ker predstavlja nepreklicno obvezo banke, da bo akreditivnemu upravičencu izplačala pravočasno določen znesek. Akreditiv je dokument oziroma vsak pismeni dogovor, ki ga banka izstavi na zahtevo uvoznika. Da akreditivna banka izpolni svojo obveznost mora akreditivni upravičenec izpolniti določene pogoje v akreditivu in predložiti dogovorjene listine. Funkcija akreditiva je zmanjšanje raznih tveganj tako za kupca (nalogodajalca) kot za prodajalca. Prav tako smo izvedeli, da v dokumentarnem akreditivu nastopajo štirje udeleženci, in ti so: nalogodajalec (kupec), akreditivna banka (nalogodajalčeva banka), korespondenčna banka (prodajalčeva banka) in akreditivni upravičenec (prodajalec). Ne glede na to kakšne vrste je dokumentarni akreditiv, mora vsak vsebovati del v katerem je zapisano ali je akreditiv preklicen ali nepreklicen, ali je akreditiv vplačljiv na vpogled, z akceptiranjem, z odloženim rokom plačila in podobno. Banka lahko zavrne dokumente, če niso predloženi pravočasno, če niso pravilno izpolnjeni (napačna navedba podatkov) ali če prodajalec prepozno odpremi blago. Zakasnitev (akreditiv je pretekel) pa je večkrat tudi najpogostejši vzrok, da banka dokumente zavrne. Ker je zavrnitev odvisna od prodajalca ter tudi od tega ali ima na voljo prostor (na primer prosto na ladji za prevoz), je zelo pomembno, da prodajalec načrtuje vsak korak, ki je potreben za izpolnitev akreditivnih obveznosti (pravočasno rezerviranje prostora na ladji, pravočasna predaja dokumentov in podobno).
Keywords: dokumentarni akreditiv, mednarodno poslovanje, plačilni instrumenti, akreditivna banka, akreditivni upravičenec
Published: 01.12.2011; Views: 1459; Downloads: 280
.pdf Full text (6,02 MB)

4.
DOKUMENTARNI AKREDITIV
Marko Vlah, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Predstavili smo področje akreditivov, ki se nanaša na mednarodno trgovanje z zavarovanjem plačila. Kot prednost akreditiva je najpogosteje izpostavljeno zavarovanje tveganja, medtem ko med slabostmi najpogosteje najdemo stroškovni vidik. Poznamo več vrst akreditivov, ki jih prav tako delimo po različnih kriterijih, pomembno je, da se pogodbeni stranki predhodno dogovorita glede vrste akreditiva, kot tudi glede načina plačila. Udeleženci, ki nastopajo v akreditivu so lahko različni, vedno pa so prisotni nalogodajalec in upravičenec ter akreditivna in avizirna banka. Pomembno je prav tako dejstvo, da banke poslujejo le z dokumenti, ter se v osnovni posel ne vmešavajo. Dokumenti, ki jih je potrebno predložiti akreditivu, morajo prav tako biti opredeljeni v osnovni pogodbi. Akreditivno poslovanje poteka na osnovi pogodbe iz osnovnega posla med nalogodajalcem in upravičencem. Na osnovi te pogodbe se v posel vključujejo še druge stranke ter izvedejo naloge, ki so jim bile naložene. Gre za celovit pristop k zavarovanju posla pri mednarodnem trgovanju. S tem se doseže stabilnost in zaščitijo pogodbeni interesi strank v poslu. Poslovanje z akreditivom vsebuje več faz, ki jih na kratko lahko opredelimo kot otvoritev akreditiva, aviziranje akreditiva, sprememba akreditiva ter predložitev in pregled dokumentov. Praktičen primer poteka akreditiva smo predstavili na osnovi Nove KBM d.d., kjer je predstavljeno delovanje s stališča akreditivne banke, od otvoritve akreditiva, aviziranja, predložitve in pregleda dokumentov pa do plačila.
Keywords: dokumentarni akreditiv, Nova KBM d.d., akreditivna banka, avizirna banka, potek akreditiva, nalogodajalec, upravičenec
Published: 21.06.2013; Views: 2693; Downloads: 136
.pdf Full text (2,79 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica