| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SAMOPODOBA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI IN OTROK BREZ POSEBNIH POTREB V OŠ
Ksenija Potočnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Teoretičen del diplomske naloge se izhodiščno nanaša na družino, znotraj katere so otroci deležni prvih življenjskih izkušenj. Mnoge osebnostne poteze se namreč oblikujejo že v prvih letih življenja in tako iz odnosov z najbližjimi osebami v družini izvirajo tudi prve čustvene in socialne izkušnje otroka. Občutek sprejetosti in podpore v družini pozitivno vpliva na otrokovo samopodobo, pomanjkanje tega občutka pa lahko močno okrni možnosti za razvoj njegove pozitivne samopodobe. Diplomsko delo naveže pojem samopodobe tudi na otroke s posebnimi potrebami. Zanima nas, če obstajajo razlike v samopodobi otrok s posebnimi potrebami in otrok brez posebnih potreb v OŠ. Z vstopom v šolo pridobi na pomenu poleg socialne in telesne samopodobe tudi posebna dimenzija samopodobe, imenovana akademska samopodoba. Poglavje v našem delu je tako namenjeno tudi vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. Tukaj smo izpostavili tudi danes naraščajoč konsenz vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne OŠ in prednosti ter slabosti le-tega. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom avtorjev Cambra in Silvestre (2003), povzetim po Schmidt in Čagran (2006). Lestvico sestavlja 23 trditev, ki se nanašajo na akademsko, socialno in telesno dimenzijo samopodobe. Vprašalnik je bil opravljen na vzorcu učencev tretje triade rednih osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenih programov, in sicer 144 učencev iz rednih OŠ in 54 učencev iz šol s prilagojenim programom. Med rednimi osnovnimi šolami smo v vzorec zajeli učence OŠ pod goro Slov. Konjice in OŠ Kebelj. Med osnovnimi šolami s prilagojenim programom pa so v raziskavi sodelovali učenci OŠ V parku Slov. Konjice, OŠ Minke Namestnik Slov. Bistrica in OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Keywords: družina, samopodoba, identiteta, akademska samopodoba, telesna samopodoba, socialna ali medosebna samopodoba, mladostniki, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, redne OŠ, OŠ s prilagojenim programom.
Published: 06.01.2010; Views: 5414; Downloads: 1348
.pdf Full text (1,46 MB)

2.
SAMOPODOBA PRI VZGOJITELJICAH PREDŠOLSKIH OTROK
Tea Erjavec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Samopodoba pri vzgojiteljicah predšolskih otrok smo želeli s pomočjo ankete ugotoviti, kakšna je splošna, akademska, telesna, čustvena in socialna samopodoba vzgojiteljic v vrtcih. Želeli smo tudi proučiti pomen starosti, izobrazbe in delovne dobe vzgojiteljic pri samopodobi. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje pogledali strukturo samopodobe v odraslosti, vlogo in funkcijo samopodobe, področja samopodobe, samopodobo in identiteto, pozitivno in negativno samopodobo. Predstavili smo tudi poklic vzgojitelj in poudarili, kako pomembne osebe smo vzgojitelji ter kako pomembno je, da ima vzgojitelj pozitivno samopodobo. Empirični del diplomskega dela zajema raziskavo, ki smo jo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 100 udeleženk, in sicer 54 vzgojiteljic in 46 pomočnic vzgojiteljic, starih od 18 do 54 let, povprečna starost pa je bila 28 let. Na podlagi analize smo ugotovili, da imajo vzgojiteljice pozitivno samopodobo, kar je zelo pomembno, saj imajo velik vpliv na otroke. Otroci se zgledujejo po vzgojiteljih, zato je še toliko bolj pomembno, da ima vzgojitelj pozitivno samopodobo in dober, pozitiven pogled na življenje.
Keywords: vzgojitelj, samopodoba, identiteta, akademska samopodoba, telesna samopodoba, čustvena samopodoba, socialna samopodoba
Published: 12.11.2014; Views: 1266; Downloads: 239
.pdf Full text (681,28 KB)

Search done in 0.02 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica