| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
11.
Razvoj agresivnega vedenja
Suzana Krnjak, 2015, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu so predstavljene ugotovitve različnih avtorjev, kako pojmujejo nasilje in agresivnost. V strokovni literaturi se ta dva pojma načeloma uporabljata kot sopomenki. Opisane teorije agresivnega vedenja se med seboj zelo razlikujejo, prav tako kot mnenja znanstvenikov in raziskovalcev o razvoju agresivnega vedenja. Poseben poudarek je namenjen biološkim teorijam, saj me je zanimalo, ali je delovanje v možganih povezano z razvojem agresivnega vedenja ter kateri del v možganih je za tovrstna čustva najbolj zaslužen. Prav tako so predstavljeni dejavniki, ki privedejo do agresivnosti, med katerimi se zdijo zelo pomembni dejavniki mediji in družina. Mediji so tisti, ki prenašajo po svetu najrazličnejše zgodbe, tako ljubezenske kot tudi tiste s kriminalno vsebino. Učinki medijev običajno hitro zbledijo, lahko pa se povečujejo, če se ponavljajo, saj se pri tem javnost spominja prejšnjih podobnih prizorov. Pogosto spremljanje nasilnih prizorov lahko privede do povečane neobčutljivosti za nasilje. Odraščanje otrok v družini, kjer je nasilno vedenje nekaj vsakdanjega, pomeni večjo verjetnost, da bo takšen otrok prevzel nasilne vzorce vedenja. Prav tako so v nalogi opisane motnje osebnosti, ki bi lahko vplivale na agresivno vedenje. V empiričnem delu so s pomočjo strokovne literature in literature, pridobljene na internetu, opisani in analizirani storilci nasilnih kaznivih dejanj, saj želimo s temi podatki ugotoviti, kateri od naštetih dejavnikov (biološki, socialni, psihološki) najbolj vpliva na razvoj agresivnega vedenja.
Keywords: agresivnost, agresivno vedenje, nasilje, osebnostne motnje, genetika, socialni dejavniki, kazniva dejanja, storilci, analize, magistrska dela
Published: 06.11.2015; Views: 1611; Downloads: 351
.pdf Full text (518,85 KB)

12.
Agresivnost, nasilje in borilne veščine
Bruno Kozlevčar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali, ali sta pojma agresivnost in nasilje povezana s polno kontaktnima borilnima veščinama, kot sta boks in tajski boks, kateri v borilnem svetu veljata za trdi borilni veščini. V teoretičnem delu smo najprej predstavili koncept agresivnosti in nasilja ter ju nato povezali z zgoraj omenjenima borilnima veščinama. Agresivnosti in nasilja se ljudje v največji meri naučimo s posnemanjem, zato so se pri ljudeh razvili stereotipi o izvoru agresivnosti in nasilja iz boksa in tajskega boksa. Namen poučevanja boksa in tajskega boksa ni vzbujati agresivnosti in nasilja v ljudeh, ampak krepiti telo ter se naučiti samokontrole udarcev ter nenazadnje nadzorovanja čustev, za kar poskrbijo ustrezno usposobljeni trenerji teh dveh borilnih veščin. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov razdeljenih med udeležence vadbe boksa in tajskega boksa in intervjujev opravljenih s trenerji in tekmovalci boksa in tajskega boksa, ugotovili, da so ljudje, ki se udeležujejo vadbe borilnih veščin večinoma neagresivne osebe, ki niso naklonjene nasilju v družbi. Intervjuvanci poročajo, da sta boks in tajski boks individualna športa, pri katerih je potrebna zbranost, poslušnost in trda volja, kar pa kot poročajo niso vrline agresivnih in nasilnih oseb. Tako smo zaključili, da sicer obstajajo nekateri agresivni in nasilni posamezniki, ki se udeležujejo vadbe boksa in tajskega boksa, vendar so to bolj izjeme. Prav tako boks in tajski boks ne spodbujata ljudi k agresivnosti in nasilju, ampak poučujeta nadzorovanje uma in telesa.
Keywords: čustva, napadalna čustva, agresivnost, nasilje, mladostniki, boks, borilne veščine, tajski boks, samonadzorovanje, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Published: 24.08.2015; Views: 1597; Downloads: 243
.pdf Full text (475,58 KB)

13.
PSIHOLOŠKI PROFIL ŠPORTNIH STRELCEV Z ZRAČNO PUŠKO IN ZRAČNO PIŠTOLO V SLOVENIJI
Saša Marija Ratnik, 2015, master's thesis

Abstract: Streljanje, ki je eden izmed športov poletnih olimpijskih iger vse od modernega začetka, ima tudi v Sloveniji dolgoletno tradicijo. V sodobnejših časih nosi zgolj športno funkcijo. Namen naloge je bil preučiti psihološke značilnosti na populaciji strelcev z zračno puško in zračno pištolo v Sloveniji. Raziskovanje je zajemalo merjenje agresivnosti, osebnostnih lastnosti po modelu Velikih pet, inteligentnosti, pozornosti ter anksioznosti kot predtekmovalnega stanja in kot osebnostne lastnosti. Vključenih je bilo 50 strelcev iz Slovenije, ki so bili v namene raziskave razdeljeni po spolu, starostnih skupinah in po kakovosti, tj. med vrhunske, aktivne in rekreativne športnike. Rezultati kažejo, da v omenjenih psiholoških značilnostih obstajajo razlike glede na spol, starost in glede na kakovost. Moški strelci naj bi bili bolj telesno agresivni, ženske pa bolj razdražljive. Mlajši strelci v primerjavi s starejšimi izkazujejo več besedne agresivnosti in sovražnosti. Med njimi obstajajo tudi razlike v sposobnosti pozornosti – izkazalo se je, da ta sposobnost pri strelcih narašča do okrog 30. leta, nato pa prične upadati. Določene razlike obstajajo tudi med športniki glede na kakovost. Vrhunski strelci so se izkazali kot najmanj agresivni. Predpostavljeno je bilo, da obstajajo različni psihološki profili glede na kakovostne skupine. Diskriminantna analiza se je pokazala kot statistično nepomembna, zatorej ne moremo govoriti o več različnih profilih. Strelci so si torej po merjenih psiholoških značilnostih podobni.
Keywords: strelstvo, strelci, psihološki profil, psihologija športa, osebnost, agresivnost, anksioznost, pozornost, inteligentnost
Published: 09.04.2015; Views: 866; Downloads: 278
.pdf Full text (1,49 MB)

14.
Doživljanje čustvenega afekta pri storitvi kaznivega dejanja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tjaša Nakić, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Čustva so del vsakega posameznika. Predstavljajo reakcijo na neko dogajanje, ki nam je zelo pomembno, vendar vsak od nas v podobni situaciji ravna drugače, saj ne doživljamo vsi enakih čustev niti ne na enak način. Rdeča nit diplomske naloge so predvsem močna kratkotrajna čustva t.i. afekti, ki lahko privedejo do agresivnega in impulzivnega vedenja, v skrajnem primeru tudi do uboja. V uvodnem delu so predstavljena glavna spoznanja o čustvih ter njihova povezanost z z motivacijo, mišljenjem in zavestjo. Nekaj pozornosti smo namenili tudi vplivu stresa pri doživljanju negativnih čustev. Bistvo diplomske naloge predstavlja opredelitev afekta in njegove povezanosti s pojavom agresije. Vključena pa je tudi primerjava dihotomije med instrumentalno- emocionalno agresijo v psihologiji z delitvijo uboja in umora v pravu. Uboji, ki niso storjeni v afektu, so redki. Pri analiziranju tovrstnih primerov, lahko opazimo, da so si v nekaterih značilnostih precej podobni, zato smo s pomočjo izbranih raziskav izpostavili nekaj glavnih ugotovitev glede podobnosti in razlikovanja med njimi. Ta dejanja so ponavadi prežeta z različnimi čustvi, zato smo predstavili tista, ki so najpogosteje povezana s pojavom agresije. Ker imajo izvedenci pomembno vlogo pri razsojanju določene situacije, smo se v nadaljevanju seznanili tudi z njegovimi nalogami v kazensko pravnih zadevah kot so npr. presoja prištevnosti in ocenjevanje osebnosti. Iz dneva v dan so časopisi vedno bolj polni novic o ubojih iz jeze, besa, strahu, ljubosumja, zato smo v zadnjem delu diplomske naloge predstavili in v skladu s teorijo analizirali izbrane primere, ki so povezane s storitvijo kaznivega dejanja uboja v afektu.
Keywords: kazniva dejanja, storilci, čustva, afekt, agresivnost, diplomske naloge
Published: 22.10.2014; Views: 1057; Downloads: 188
.pdf Full text (679,60 KB)

15.
Vpliv nasilnih video iger na vedenje igralcev : diplomsko delo univerzitetnega študija
Aleš Matko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Ta diplomska naloga se ukvarja s področjem vplivov video iger na igralca - zlasti tistih z nasilno vsebino. Najprej definira osnovne pojme, povezane z video igrami, nakar opiše pojavne oblike in razvoj nasilja v video igrah ter nakaže empirični vidik skozi odmevnejše afere in dejstva, povezana z njim. Diplomska naloga nato v osrednjem delu pod drobnogled vzame študije, ki so ugotovljale oz. ugotovile, kako igranje video iger vpliva na igralca. Največjo pozornost posveča vplivom nasilnih video iger na agresivno, nasilno obnašanje, razmišljanje in kognicijo ter druge negativne vidike, ugotavlja pa tudi pozitivne vplive igranja video iger tako nasilne kot tudi nenasilne narave. Nadaljnje diplomska naloga opiše tudi vplive igranja video iger skozi aspekte trajanja igranja (kratkoročno primerja z dolgoročnim ), spola in starosti igralcev, etnične pripadnosti igralcev ter druge aspekte. Sledi preučevanje sfere moralnih zadržkov, ki naj bi se v teoriji pojavljali ob srečevanju ljudi z nasilnimi vsebinami, v tem slučaju z nasilnimi video igrami.
Keywords: video igre, nasilje, vplivi, vedenje, igralci, agresivnost, diplomske naloge
Published: 05.09.2014; Views: 1366; Downloads: 343
.pdf Full text (1,12 MB)

16.
Nasilje nad ženskami v družini - odnos med alkoholom in agresivnostjo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Branka Trivundža, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje v družini je zaskrbljujoč pojav, saj velikokrat ostane neodkrit. V družini, kjer bi se morali počutiti varno, se odvija največ nasilja. V diplomski nalogi sem se osredotočila na nasilje, ki se odvija med partnerjema oz. nasilje, ki ga moški izvaja nad žensko. Nasilje nad ženskami je lahko fizično, spolno, psihološko in ekonomsko. Partnerji izvajajo vse oblike nasilje, jih prepletajo, stopnjujejo in prikrivajo. Značilno je tudi krožno izvajanje nasilja, ki poteka skozi različne faze (zanikanje, krivda, razsvetljenstvo, odgovornost). Na koncu kroga ženska verjame, da se bo partner spremenil oz. da se to ne bo več dogajalo. Sebe šteje kot glavnega krivca in se počuti odgovorno za doživeto nasilje. Največja težava, ki se pojavi med izvajanjem nasilja, je odvisnost ženske od partnerja. Ženska kljub nasilju, ki ga trpi dalj časa, ne odide od partnerja. Veliko je tudi primerov, ko ženske odidejo od partnerja, vendar se kmalu za tem vrnejo nazaj. Na nasilje v družini imajo velik vpliv tudi različni dejavniki. Mednje vključujemo tudi alkohol, katerega veliko ljudi šteje kot vzrok za nastanek nasilja. Pod vplivom alkohola ljudem popustijo »zavore« oz. niso več zmožni presojati kaj je prav in kaj ne. Pomembno pa se je tudi zavedati, da alkohol ne vpliva na vse ljudi enako. To je v veliki meri odvisno od posameznikovih osebnostnih značilnostih. Strinjam se z mnogimi raziskovalci, ki alkohol štejejo kot vzpodbujevalca nasilja in ne kot vzrok za njegov nastanek. Vsaka država ima v zakonih in ostalih dokumentih opredeljeno nasilje v družini. S pravno opredelitvijo in organi pregona skuša država odkrivati in preprečevati nasilje v družini. Kako uspešni so pri tem, pa je veliko odvisno od zaupanja ljudi v njihovo delovanje. Večje zaupanje imajo ljudje v nevladne organizacije, katerih pomen se vedno veča.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, ženske, žrtve, alkohol, agresivnost, pomoč žrtvam, policija, nevladne organizacije, diplomske naloge
Published: 09.12.2013; Views: 2263; Downloads: 350
.pdf Full text (267,16 KB)

17.
SKUPNA PROMETNA POVRŠINA
Mihi Kurnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: To diplomsko delo obravnava inovativen prometni ukrep, imenovan skupna prometna površina ali poimenovan s skovanko sharrow. Kolesarjenje v sodobnem svetu je v porastu, zato moramo zagotoviti ustrezno infrastrukturo in predvsem zadostne prometne ukrepe, da tako zavarujemo ranljivejše udeležence v prometu. V nalogi se sprašujemo: "Je prometni ukrep sharrow smiselno začeti uporabljati v Sloveniji?" Pri uvajanju ukrepa sharrow moramo biti pozorni predvsem na naslednje dejavnike: širino vozišča, agresivnost voznikov in optimalno izbiro odseka za uvedbo. Opišemo vse aspekte ukrepa sharrow, pri čemer se naslanjamo predvsem na raziskave in študije iz ZDA. Na koncu opišemo možne izboljšave in končni zaključek.
Keywords: kolesarji, sharrow, agresivnost voznikov, širina vozišča, prometna varnost.
Published: 30.09.2013; Views: 1439; Downloads: 150
.pdf Full text (1,87 MB)

18.
Nasilje nad profesorji v srednjih šolah v Prekmurju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Samo Pörš, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga prikazuje problematiko nasilja nad profesorji v srednjih šolah v Prekmurju. Zanimalo nas je kolikšen delež anketiranih profesorjev se v prekmurskih srednjih šolah počuti varne, na kakšen način so bili izpostavljeni nasilju s strani dijakov, staršev, sodelavcev in okolice. Za temo smo si izbrali vzrok za nedisciplino v šoli in pomanjkljivo izobraževanje profesorjev na temo nasilja. Zanimalo nas je kolikokrat so bili profesorji v svoji karieri poučevanja žrtev nasilnega vedenja, njihove reakcije v primeru napadov, vzgojne ukrepe, katere so podali proti napadalcem ter komu so napad zaupali. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 53 anketirancev v štirih srednjih šolah v Prekmurju. Z raziskavo smo prišli do ugotovitve, da nasilje v srednjih šolah v Prekmurju obstaja, in da z leti narašča. Narašča tudi število agresivnih učencev v učilnicah, katerih se profesorji sami bojijo, a v učilnico vstopijo pred njih brez strahu. Zaenkrat se profesorji v svojem delovnem okolju počutijo dobro in varno. Čeprav so bili že napadeni izven svojega delavnega časa s strani dijakov, staršev ali neznancev. Ugotovili smo tudi večjo stopnjo nasilja med sodelavci šole, vendar opravljajo svoj poklic profesorja še naprej. O nastalem verbalnem in fizičnem nasilju ne poročajo sodelavcem in vodstvu šole, še manj pa jih obvesti starše. Na temo nasilje nad profesorji niso imeli izobraževanj, a si le teh želijo, ker menijo, da bila potrebna. Kajti nasilje do njih, v njihovem poklicu narašča. Ugotovitev pa kaže, da profesorji, sami niso usposobljeni za delo z agresivnimi dijaki. Spremenjen sistem kaznovanja in večja disciplina v šoli, bi bili rešitev za nastajanje nasilja samega nad profesorji. Pravilna vzgoja posameznikov, pravočasno odkrivanja znakov agresije in poročanje ter razpravljanje o njej, bi bilo boljše za poklic profesorja. Predvsem pa morajo za to poskrbeti profesorji s pravočasnim obveščanjem o nastali situaciji v razredu, saj je pogosto problem prikrivanja pred že storjeno škodo na njih ali v skupini dijakov.
Keywords: nasilje, agresivnost, šole, srednje šole, učitelji, vprašalniki, diplomske naloge
Published: 08.08.2013; Views: 1960; Downloads: 241
.pdf Full text (910,21 KB)

19.
SAMOPODOBA, AGRESIVNOST IN USPEŠNOST INVENTORJEV, INOVATORJEV IN PODJETNIKOV
Danilo Vidovič, 2012, master's thesis

Abstract: Inventorji, inovatorji in podjetniki se danes srečujejo z vedno novimi izzivi, možnostmi, priložnostmi in tudi ovirami. Da bi lažje prepoznali potencialne in spoznali obstoječe inventorje, inovatorje in podjetnike, je vsekakor pomembno, da vemo, po čem se inventorji, inovatorji in podjetniki razlikujejo med seboj, kar smo proučevali tudi v tem delu. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili proučevane skupine (inventorje, inovatorje in podjetnike) in proučevane spremenljivke (samopodobo, agresivnost in uspešnost). Pri proučevanih skupinah smo se predvsem osredotočili na njihove opredelitve ter značilnosti, tudi osebnostne. Pri proučevanih spremenljivkah smo na začetku na kratko opisali osebnostne značilnosti (še posebej Slovencev) ter s tem skušali pripraviti podlago za čim boljši opis samopodobe, agresivnosti ter uspešnosti. Vse tri spremenljivke smo želeli povezati tudi s proučevanimi skupinami, pri čemer smo ugotovili, da dejansko takšne raziskave še ne obstajajo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali obstajajo med inventorji, inovatorji in podjetniki kakšne razlike v samopodobi, agresivnosti in uspešnosti. Samopodobo smo preverjali na podlagi Malhotrove lestvice, agresivnost s pomočjo Buss-Perry vprašalnika agresivnosti, uspešnost pa smo preverjali na podlagi samoocene anketiranih in Ashtonovih 10 načinov ocene osebne uspešnosti. S pomočjo ničelnih hipotez smo preverili, ali obstajajo razlike v samopodobi, agresivnosti in uspešnosti med inventorji, inovatorji in podjetniki ter tudi, ali obstajajo razlike med uspešnimi in neuspešnimi inventorji, inovatorji in podjetniki v samopodobi in agresivnosti. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med inventorji, inovatorji in podjetniki v samopodobi in agresivnosti, kot tudi med uspešnimi in neuspešnimi inventorji, inovatorji in podjetniki v samopodobi in agresivnosti. Nismo pa zaznali razlik med proučevanimi skupinami v uspešnosti.
Keywords: samopodoba, agresivnost, uspešnost, inventor, invencija, inovator, inovacija, podjetnik, podjetništvo
Published: 25.02.2013; Views: 1325; Downloads: 313
.pdf Full text (4,12 MB)

20.
POSILSTVO
Zlatka Frangež, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se ukvarja s pojmom posilstva v sodobnem kazenskem pravu. V prvem delu obravnava pojem spolne samoodločbe posameznika v zvezi z njegovo »najbolj notranjo zasebnostjo« okrog katere se osredotoča varstvo človekove telesne notranjosti pred spolnimi napadi. V zgodovinskem pregledu je prikazan razvoj razmerja inkriminacije spolnega prisiljenja in posilstva. Posilstvo je težek primer kaznivega dejanja znotraj inkriminacije spolnega prisiljenja in pomeni posebno in hkrati temeljno – kvalificirano dejanje, kamor ga uvršča večina evropskih kazenskopravnih sistemov. Posilstvo je dejanje, ki je v prvi vrsti nasilno, to je storjeno brez soglasja žrtve, in (v drugi vrsti) seksualno. Konstitutiven element posilstva je spolno občevanje, ki je ena od najširše poznanih in razumljivih inkriminacij v vseh sodobnih kazenskih zakonih. Posilstvo je v osnovi agresivno dejanje in je simptom neke psihološke disfunkcije, bodisi začasne ali trajne. Storilci kaznivega dejanja so visoko heterogena populacija, ki ima močno izražene dimenzije osebnosti. Stereotipno dojemanje spolnih vlog in sprejemanje medsebojnega nasilja so povezani s sprejemanjem stereotipov o posilstvu.
Keywords: spolna samoodločba, spolno prisiljenje, spolno nasilje, posilstvo, prisilitveno ravnanje, spolno občevanje, spolna praktika, agresivnost, storilci posilstva, miti o posilstvih
Published: 13.09.2012; Views: 2880; Downloads: 520
.pdf Full text (423,44 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica